Nadaljujemo serijo Delaj in molči, v kateri obravnavamo sporne delovne prakse in jih komentiramo s pravnimi strokovnjaki. Tokrat o primeru brezposelne osebe, ki je prek Zavoda za zaposlovanje iskala delo in bila napotena na agencijo za delo. Tej izkušnji delavka dodaja še eno – javila se je na oglas o delu za nedoločen čas, ki ga je prav tako objavil Zavod, ko je prišla v stik z delodajalcem pa ji je bilo ponujeno delo prek podjemne pogodbe. Tri tem delodajalcu je v obdobju naslednjih 15 mesecev podpisala še 10 pogodb. Kot pravi naša anonimna brezposelna oseba je »svet prodaje in asistenc prek telefona zelo majhen«, zato ni želela izpostaviti direktnih delodajalcev, pri katerih je doživela opisani izkušnji. S tem bi si namreč uničila vse nadaljnje možnosti kakršnekoli oblike zaposlitve na tem področju. Fokus prispevka sta zato Nataša Rašl in Darja Pograjc usmerili na Zavod RS za zaposlovanje in Agencijo za delo M servis ter ugotavljali, kako je pri nas urejeno področje agencijskega dela.

Ali Zavod za zaposlovanje izgublja svoj pomen?

Kot pravi naša anonimna brezposelna oseba je »svet prodaje in asistenc prek telefona zelo majhen«, zato ni želela izpostaviti direktnih delodajalcev, pri katerih je doživela opisani izkušnji. S tem bi si namreč uničila vse nadaljnje možnosti kakršnekoli oblike zaposlitve na tem področju. Fokus prispevka smo zato usmerili na Zavod RS za zaposlovanje in agencijo za delo ter ugotavljali, kako je pri nas urejeno področje agencijskega dela.

Primer 1: Prek Zavoda RS za zaposlovanje iskala delo in bila napotena na Agencijo M servis

Vrsta zaposlitve: asistenca strankam po telefonu

Sandi Meke, ki na na Zavodu za zaposlovanje skrbi za področje sodelovanja z delodajalci, razlaga, da so po zakonu dolžni izvajati posredovanje zaposlitev za vse delodajalce.

Če agencija za zaposlovanje sklepa pogodbe o zaposlitvi s kandidatom, je ona delodajalec. To pomeni, da lahko pri Zavodu za zaposlovanje objavi prosto delovno mesto in tudi koristi našo pomoč pri iskanju kandidatov pod enakimi pogoji kot vsi ostali delodajalci.

Meke kljub temu pravi, da vloga zavoda ne bledi, saj imata agencija in zavod različni vlogi na trgu dela. Vloga agencije je zagotavljanje fleksibilnosti, zavod pa med drugim izvaja programe aktivne politike zaposlovanja, odločaja o denarnem nedomestilu ipd. Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pravna in sistemska vprašanja, se ne strinja.

To pomeni, da imajo agencije za posredovanje dela verjetno precej boljše informacije kot jih ima Zavod za zaposlovanje. Morda tudi precej bolj razvito mrežo trženja in to seveda ni dobro.

Medtem ko doc dr. Luka Tičar z ljubljanske Pravne fakultete poudarja, da bi z ozirom na zakon zaposlitev pri agencijah praviloma morala biti zaposlitev za nedoločen čas. Pogodbe za določen čas naj bi bile prej izjema kot pravilo. Matjaž Minatti, direktor družbe Agencija M servis pojasnjuje postopek odločanja med obema vrstama zaposlitve.

Vse je odvisno od posameznega naročnika. V kolikor gre za potrebo za določen čas, seveda, ker je naročilo omejeno, tudi mi posledično zaposlimo delavca za določen čas.

Primer 2: Pri Zavodu za zaposlovanje se je javila na oglas o delu za nedoločen čas, ko je prišla v stik z delodajalcem pa ji je bilo ponujeno delo prek podjemne pogodbe

Vrsta zaposlitve: prodaja po telefonu    

Začela sem s podjemno pogodbo, zato da so ugotovili, ali v redu delam. Potem pa sem bila pri njih še 15 mesecev – po podjemni pogodbi sem najprej dobila pogodbo za polovični delovni čas, potem so mi jo spremenili v polni delavni čas. Sem pa v 15-ih mesecih podpisala 10 pogodb. – anonimna sogovornica

Plačilo je bila minimalna plača in stimulacija. Da sklepanje zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas ne glede na število teh pogodb ne pomeni nujno zlorabe instituta zaposlitve za določen čas, razloži inšpektorica za delo, vodja območne enote Ljubljana – Kranj na Inšpektoratu RS za delo Alenka Fritz-Kolbe.

Pogodba za določen čas je lahko sklenjena le v določenih primerih. Če ima delodajalec razlog, da je pogodba sklenjena za en mesec in je to dejanski razlog, potem to ni sporno in jo lahko v roku dveh let podaljšuje. Velikokrat.

Če inšpekcija po pritožbi ugotovi elemente rednega delovnega razmerja, pa je to lahko podlaga za tožbo. Po 15 mesecih veriženja pogodb je naša anonimna brezposelna oseba zaključila delo v prodaji po telefonu. A teh 15 mesecev je bila pod velikim psihičnim pritiskom.

Zagotovo je prisoten strah. Sploh, ko vidiš, da vsak mesec odhajajo in prihajajo. V bistvu čakaš, kdaj boš ti tista, ki bo odšla.

Vsi vidijo, koliko je dnevno nekdo naredil prodaje. Za vsako prodajo se vsakemu delavcu posebej izpišejo imena, tako da vsi vemo, kje smo – ali imaš tisti dan dober ali slab dan. Gre za namensko spodbujanje tekmovalnosti. Zakaj pa bi se drugače primerjali en z drugim, kdo je boljši?

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana, pove, da spodbujanje tekmovanja in ustvarjanje tekmovalnega vzdušja v zakonodaji ni nikjer prepovedano. Nihče pa se ne vpraša, kakšne bodo posledice za posameznikovo zdravje in nenazadnje družbo.

Človek vseskozi dela pod težo stresa. To je tako kot da neprestano prehitevate v škarje. Kar pomeni, da se to pozna pri delavcih tudi somatsko.

To seveda ni etični način dela z ljudmi. Kar pomeni, da bi najprej morali vzgojiti delodajalce. Zato, ker jim bo slej ko prej preprosto zmanjkalo ljudi.