Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
07.04.2016 4 min

s. Emanuela Žerdin: Svet izza medijev

Mediji so dan in noč prisotni v našem življenju. Ni ga dogodka, da ga ne bi mediji ujeli, spremenili v novico in približali vsem ljudem. Mene je že v srednji šoli zanimala zgodovina. Pa ne zgodovina iz šolskih knjig, ampak tista skrita stran, ki sem jo odkrila najprej v drugi svetovni vojni, potem pa še v mnogih dogodkih in izza mnogih medijsko popularnih ljudi. Tudi v čisto navadnem življenju me zanima tista stran življenja, ki je ne najdem v medijih. Zanimajo me ljudje, otroci, stari in mladi, umirajoči in ozdravljeni, ki so ob nas, se nas dotaknejo, a jih ni bilo in jih nikoli ne bo v medijih. Če bi na primer, za mesec dni izginil internet… Za koliko ljudi bi to bila prava, resnična katastrofa? Spomnim se malega prvošolčka, ki se je s prijateljem pogovarjal takole: Veš, mi pa včeraj nismo imeli interneta. Drugi zgroženo: Kaaaj? Niste imeli interneta? In to cel dan? Ja, kaj ste pa delali? Ta otroški pogovor je pokazal kako smo omreženi z mediji, kako pomembno vlogo imajo v našem življenju. Zato pozabljamo na vsakdanje stvari, ki se dogajajo, ki nas obdajajo – a ne pridejo do našega srca, ker smo se obdali z imaginarnim svetom interneta in ostalih naprav. Danes zjutraj je bila pri nas prekrasna jutranja zarja. Lahko si začutil, da prihaja pomlad. Čebljali so vrabci in sosedov kuža je veselo skakal po dvorišču. Mimo mene pa je kot blisk priskakljal mlad srednješolec s slušalkami v ušesih, s pametnim telefonom v rokah, skoraj podrl dva sprehajalca in oddrvel naprej v šolo. NI videl nikogar, ki je stal ob poti, ni slišal ničesar… Bo jutrišnji svet takšen? Bomo videli in slišali le tisto, kar se bo povedalo po medijih in preko medijev?! Ne, še naprej bo tiho in vztrajno živel svet izza medijev. Svet, kjer svojo vlogo imajo človeške oči in roke, noge in glava, pamet in srce. Svet srečanja in druženj, ko se dva ne gledata preko ekrana, ampak iz oči v oči, kjer prijatelj prijatelju zaupa skrivnost z šepetom na njegovo uho in mu prenese svojo toplino in bližino. Svet, kjer bo pomembno iti precej daleč do hiše, kjer je bolnik in bo še zmeraj potrebno sesti na stol poleg njegove postelje, ga prijeti za roko in mu zaželeti ljubega zdravja. Če izklopimo pametni telefon in vključimo svojo pamet, če teden dni ne uporabljamo internet, ampak novice pobiramo pri klepetu ob kavi, če moški v gostilnah spet začnejo eden drugemu pripovedovati svoje zgodbe, ne d bi strmeli v velike ekrane, bomo obstrmeli. Svet izza medijev je tako blagodejen za dušo in srce, tako dober in resničen. Nekje ob robu tega sveta izza medijev nas čaka presenečenje. Srečali bomo ljudi in ljudje bodo srečali nas. Ljudje pa so največja skrivnost življenja.

Mediji so dan in noč prisotni v našem življenju. Ni ga dogodka, da ga ne bi mediji ujeli, spremenili v novico in približali vsem ljudem.

Mene je že v srednji šoli  zanimala zgodovina. Pa ne zgodovina iz šolskih knjig, ampak tista skrita stran, ki sem jo odkrila najprej v drugi svetovni vojni, potem pa še v mnogih dogodkih in izza mnogih  medijsko popularnih ljudi.

Tudi v čisto navadnem življenju me zanima tista stran življenja, ki je ne najdem v medijih. Zanimajo me ljudje, otroci, stari in mladi, umirajoči in ozdravljeni, ki so ob nas, se nas dotaknejo, a jih ni bilo in jih nikoli ne bo v medijih.

Če bi na primer, za mesec dni izginil internet… Za koliko ljudi bi to bila prava, resnična katastrofa? Spomnim se malega prvošolčka, ki se je s prijateljem pogovarjal takole: Veš, mi pa včeraj nismo imeli interneta. Drugi zgroženo: Kaaaj? Niste imeli interneta? In to cel dan? Ja, kaj ste pa delali?  Ta otroški pogovor je pokazal kako smo omreženi z mediji, kako pomembno vlogo imajo v našem življenju. Zato  pozabljamo na vsakdanje stvari, ki se dogajajo, ki nas obdajajo – a ne pridejo do našega srca, ker smo se obdali z  imaginarnim svetom interneta in  ostalih naprav.

Danes zjutraj je bila pri nas prekrasna jutranja zarja. Lahko si začutil, da prihaja pomlad. Čebljali so vrabci in sosedov kuža je veselo skakal po dvorišču. Mimo mene pa je kot blisk priskakljal mlad srednješolec s slušalkami v ušesih, s pametnim  telefonom v rokah, skoraj podrl dva sprehajalca in oddrvel naprej v šolo. NI videl nikogar, ki je stal ob poti, ni slišal ničesar… Bo jutrišnji svet takšen? Bomo videli in slišali le tisto, kar se bo povedalo po medijih in preko medijev?!

Ne, še naprej bo tiho in vztrajno živel svet izza medijev. Svet, kjer  svojo vlogo  imajo človeške oči in roke, noge in glava, pamet in srce.  Svet srečanja in druženj, ko se dva ne gledata preko ekrana, ampak iz oči v oči, kjer  prijatelj prijatelju zaupa skrivnost z šepetom na njegovo uho in mu prenese svojo toplino in bližino.  Svet, kjer bo pomembno iti precej daleč do hiše, kjer je bolnik in bo še zmeraj potrebno sesti na stol poleg njegove postelje, ga prijeti za roko in mu zaželeti ljubega zdravja.

Če izklopimo pametni telefon in vključimo svojo pamet, če teden dni ne uporabljamo internet, ampak novice pobiramo pri klepetu ob kavi, če moški v gostilnah spet začnejo eden drugemu pripovedovati svoje zgodbe, ne d bi strmeli v velike ekrane, bomo obstrmeli. Svet izza medijev je tako blagodejen za dušo in srce, tako dober in resničen. Nekje ob robu tega sveta izza medijev nas čaka presenečenje. Srečali bomo ljudi in ljudje bodo srečali nas. Ljudje pa so največja skrivnost življenja.


Duhovna misel

3833 epizod


Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

07.04.2016 4 min

s. Emanuela Žerdin: Svet izza medijev

Mediji so dan in noč prisotni v našem življenju. Ni ga dogodka, da ga ne bi mediji ujeli, spremenili v novico in približali vsem ljudem. Mene je že v srednji šoli zanimala zgodovina. Pa ne zgodovina iz šolskih knjig, ampak tista skrita stran, ki sem jo odkrila najprej v drugi svetovni vojni, potem pa še v mnogih dogodkih in izza mnogih medijsko popularnih ljudi. Tudi v čisto navadnem življenju me zanima tista stran življenja, ki je ne najdem v medijih. Zanimajo me ljudje, otroci, stari in mladi, umirajoči in ozdravljeni, ki so ob nas, se nas dotaknejo, a jih ni bilo in jih nikoli ne bo v medijih. Če bi na primer, za mesec dni izginil internet… Za koliko ljudi bi to bila prava, resnična katastrofa? Spomnim se malega prvošolčka, ki se je s prijateljem pogovarjal takole: Veš, mi pa včeraj nismo imeli interneta. Drugi zgroženo: Kaaaj? Niste imeli interneta? In to cel dan? Ja, kaj ste pa delali? Ta otroški pogovor je pokazal kako smo omreženi z mediji, kako pomembno vlogo imajo v našem življenju. Zato pozabljamo na vsakdanje stvari, ki se dogajajo, ki nas obdajajo – a ne pridejo do našega srca, ker smo se obdali z imaginarnim svetom interneta in ostalih naprav. Danes zjutraj je bila pri nas prekrasna jutranja zarja. Lahko si začutil, da prihaja pomlad. Čebljali so vrabci in sosedov kuža je veselo skakal po dvorišču. Mimo mene pa je kot blisk priskakljal mlad srednješolec s slušalkami v ušesih, s pametnim telefonom v rokah, skoraj podrl dva sprehajalca in oddrvel naprej v šolo. NI videl nikogar, ki je stal ob poti, ni slišal ničesar… Bo jutrišnji svet takšen? Bomo videli in slišali le tisto, kar se bo povedalo po medijih in preko medijev?! Ne, še naprej bo tiho in vztrajno živel svet izza medijev. Svet, kjer svojo vlogo imajo človeške oči in roke, noge in glava, pamet in srce. Svet srečanja in druženj, ko se dva ne gledata preko ekrana, ampak iz oči v oči, kjer prijatelj prijatelju zaupa skrivnost z šepetom na njegovo uho in mu prenese svojo toplino in bližino. Svet, kjer bo pomembno iti precej daleč do hiše, kjer je bolnik in bo še zmeraj potrebno sesti na stol poleg njegove postelje, ga prijeti za roko in mu zaželeti ljubega zdravja. Če izklopimo pametni telefon in vključimo svojo pamet, če teden dni ne uporabljamo internet, ampak novice pobiramo pri klepetu ob kavi, če moški v gostilnah spet začnejo eden drugemu pripovedovati svoje zgodbe, ne d bi strmeli v velike ekrane, bomo obstrmeli. Svet izza medijev je tako blagodejen za dušo in srce, tako dober in resničen. Nekje ob robu tega sveta izza medijev nas čaka presenečenje. Srečali bomo ljudi in ljudje bodo srečali nas. Ljudje pa so največja skrivnost življenja.

Mediji so dan in noč prisotni v našem življenju. Ni ga dogodka, da ga ne bi mediji ujeli, spremenili v novico in približali vsem ljudem.

Mene je že v srednji šoli  zanimala zgodovina. Pa ne zgodovina iz šolskih knjig, ampak tista skrita stran, ki sem jo odkrila najprej v drugi svetovni vojni, potem pa še v mnogih dogodkih in izza mnogih  medijsko popularnih ljudi.

Tudi v čisto navadnem življenju me zanima tista stran življenja, ki je ne najdem v medijih. Zanimajo me ljudje, otroci, stari in mladi, umirajoči in ozdravljeni, ki so ob nas, se nas dotaknejo, a jih ni bilo in jih nikoli ne bo v medijih.

Če bi na primer, za mesec dni izginil internet… Za koliko ljudi bi to bila prava, resnična katastrofa? Spomnim se malega prvošolčka, ki se je s prijateljem pogovarjal takole: Veš, mi pa včeraj nismo imeli interneta. Drugi zgroženo: Kaaaj? Niste imeli interneta? In to cel dan? Ja, kaj ste pa delali?  Ta otroški pogovor je pokazal kako smo omreženi z mediji, kako pomembno vlogo imajo v našem življenju. Zato  pozabljamo na vsakdanje stvari, ki se dogajajo, ki nas obdajajo – a ne pridejo do našega srca, ker smo se obdali z  imaginarnim svetom interneta in  ostalih naprav.

Danes zjutraj je bila pri nas prekrasna jutranja zarja. Lahko si začutil, da prihaja pomlad. Čebljali so vrabci in sosedov kuža je veselo skakal po dvorišču. Mimo mene pa je kot blisk priskakljal mlad srednješolec s slušalkami v ušesih, s pametnim  telefonom v rokah, skoraj podrl dva sprehajalca in oddrvel naprej v šolo. NI videl nikogar, ki je stal ob poti, ni slišal ničesar… Bo jutrišnji svet takšen? Bomo videli in slišali le tisto, kar se bo povedalo po medijih in preko medijev?!

Ne, še naprej bo tiho in vztrajno živel svet izza medijev. Svet, kjer  svojo vlogo  imajo človeške oči in roke, noge in glava, pamet in srce.  Svet srečanja in druženj, ko se dva ne gledata preko ekrana, ampak iz oči v oči, kjer  prijatelj prijatelju zaupa skrivnost z šepetom na njegovo uho in mu prenese svojo toplino in bližino.  Svet, kjer bo pomembno iti precej daleč do hiše, kjer je bolnik in bo še zmeraj potrebno sesti na stol poleg njegove postelje, ga prijeti za roko in mu zaželeti ljubega zdravja.

Če izklopimo pametni telefon in vključimo svojo pamet, če teden dni ne uporabljamo internet, ampak novice pobiramo pri klepetu ob kavi, če moški v gostilnah spet začnejo eden drugemu pripovedovati svoje zgodbe, ne d bi strmeli v velike ekrane, bomo obstrmeli. Svet izza medijev je tako blagodejen za dušo in srce, tako dober in resničen. Nekje ob robu tega sveta izza medijev nas čaka presenečenje. Srečali bomo ljudi in ljudje bodo srečali nas. Ljudje pa so največja skrivnost življenja.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov