Dobro jutro! Kako prijetno je dobiti pozitivni odziv na izrečene besede. Na novega leta dan sem v tej radijski rubriki pripovedoval o svoji novoletni zaobljubi: kako bom na eno negativnost pri sebi, pri svojih bližnjih in v situacijah življenja skušal poiskati vsaj pet pozitivnosti. Pred kratkim me je na ulici ustavil nek študent. Začel mi je pripovedovati: »Poslušal sem Duhovno misel – tisto, o zdravilnem razmerju 1:5. Veste eden izmed profesorjev mi je šel strašno na jetra. In če se je le dalo sem besedičil zoper njega. Vedno se ‘najdemo skupaj’ tisti, ki radi ‘glodamo isto kost’ – isto osebo. Tako sem imel za ‘obiranje’ profesorja priročno sošolko, ki prav tako tega profesorja ne prenaša. Vedno ko sva bila skupaj je prišla na vrsto tudi sprostitev z ‘obiranjem’ profesorja. No, in potem sem slišal priporočilo: Vsak dan ozavestimo čim več razlogov zakaj nam je kljub težavam lepo in vredno živeti. 1:5 je čudodelno razmerje za zadovoljstvo in izboljšanje odnosov. – Na eno negativnost je potrebno ozavestiti pri sebi, pri bližnjih in v situacijah življenja 5 razlogov za radost bivanja. In sem pomislil na svojega profesorja. 5 : 1. To pomeni: dokler nisem pri njem ugotovil in z besedami potrdil vsaj pet odličnosti njegove osebnosti ali ravnanj, nimam pravice izreči negativnosti. In sem se odločil da poizkusim ‘recept’. Ko sva prišla zopet skupaj s sošolko s katero sva družno glodala – ne svinjsko rebrco, pač pa profesorja; ko se je v obema prebudila silna notranja potreba, da se nahraniva z obiranjem, sem izrekel prvo pozitivnost na njegov račun. Sošolka je onemela, jaz pa sem nato izrekel še nadaljnje štiri pohvale, kar je sošolko tako zmedlo, da je spremenila temo pogovora. In ko bi si končno lahko privoščil sprostitev z ‘obiranjem’, za to nisem imel več priložnosti. No, in zakaj vam pripovedujem ta pripetljaj? Zato, ker se je po njem zgodilo nekaj čudežnega. Ko je po tem dogodku vstopil ta profesor v predavalnico, ni bil več ista oseba. Ni bil več čisti negativec. Od takrat dalje je moja presoja te osebe mnogo bolj v ravnovesju.« Lahko si mislite koliko zadovoljstva je prebudila v meni ta pripoved študenta, predvsem pa me je potrdila v mojih prizadevanjih, da tudi sam še naprej iščem na eno negativnost vsaj pet razlogov za prijetnost življenja. Oprostite, če ob koncu zastavim vprašanje: ali sploh vemo zakaj nam je, kljub težavam, vendarle vredno in lepo živeti? Vsak dan – tudi današnji, je ponujena priložnost, da to odkrijemo!

Dobro jutro!

Kako prijetno je dobiti pozitivni odziv na izrečene besede. Na novega leta dan sem v tej radijski rubriki pripovedoval o svoji novoletni zaobljubi: kako bom na eno negativnost pri sebi, pri svojih bližnjih in v situacijah življenja skušal poiskati vsaj pet pozitivnosti. Pred kratkim me je na ulici ustavil nek študent. Začel mi je pripovedovati: »Poslušal sem Duhovno misel – tisto, o zdravilnem razmerju 1:5.  Veste eden izmed profesorjev mi je šel strašno na jetra. In če se je le dalo sem besedičil zoper njega. Vedno se ‘najdemo skupaj’ tisti, ki radi ‘glodamo isto kost’ – isto osebo. Tako sem imel za ‘obiranje’ profesorja priročno sošolko, ki prav tako tega profesorja ne prenaša. Vedno ko sva bila skupaj je prišla na vrsto tudi sprostitev z ‘obiranjem’ profesorja. No, in potem sem slišal priporočilo: Vsak dan ozavestimo čim več razlogov zakaj nam je kljub težavam lepo in vredno živeti. 1:5 je čudodelno razmerje za zadovoljstvo in izboljšanje odnosov. – Na eno negativnost je potrebno ozavestiti pri sebi, pri bližnjih in v situacijah življenja 5 razlogov za radost bivanja.

In sem pomislil na svojega profesorja. 5 : 1. To pomeni: dokler nisem pri njem ugotovil in z besedami potrdil vsaj pet odličnosti njegove osebnosti ali ravnanj, nimam pravice izreči negativnosti. In sem se odločil da poizkusim ‘recept’. Ko sva prišla zopet skupaj s sošolko s katero sva družno glodala – ne svinjsko rebrco, pač pa profesorja; ko se je v obema prebudila silna notranja potreba, da se nahraniva z obiranjem, sem izrekel prvo pozitivnost na njegov račun. Sošolka je onemela, jaz pa sem nato izrekel še nadaljnje štiri pohvale, kar je sošolko tako zmedlo, da je spremenila temo pogovora. In ko bi si končno lahko privoščil sprostitev z ‘obiranjem’, za to nisem imel več priložnosti. No, in zakaj vam pripovedujem ta pripetljaj? Zato, ker se je po njem zgodilo nekaj čudežnega. Ko je po tem dogodku vstopil ta profesor v predavalnico, ni bil več ista oseba. Ni bil več čisti negativec. Od takrat dalje je moja presoja te osebe mnogo bolj v ravnovesju.«

Lahko si mislite koliko zadovoljstva je prebudila v meni ta pripoved študenta, predvsem pa me je potrdila v mojih prizadevanjih, da tudi sam še naprej iščem na eno negativnost vsaj pet razlogov za prijetnost življenja.

Oprostite, če ob koncu zastavim vprašanje: ali sploh vemo zakaj nam je, kljub težavam, vendarle vredno in lepo živeti? Vsak dan – tudi današnji, je ponujena priložnost, da to odkrijemo!