Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
31.07.2016 3 min

Andraž Arko: Srečanje

Smo sredi počitnic in turistična sezona se počasi bliža višku. Lahko, da smo že bili na dopustu, morda pa nas ta prijetnost še čaka. Poleg oddiha in sprostitve pa lahko turistično dopustovanje s sabo prinaša tudi kakšne nevšečnosti ali neprijetnosti. Verjetno smo se mnogi vsaj že kdaj srečali z občutkom, da so v turističnem kraju, kjer smo počitnikovali, na nas gledali kot na hodečo denarnico: na turista, ki je prišel v naš kraj in ga je treba ožeti, kakor se najboljše da. Že najbolj preprosto z izredno navitimi cenami za najbolj osnovna počitniška zadovoljstva kot so sladoled, kava ali kozarec hladnega piva. Toda, kot pravi pregovor, ima vsaka palica dva konca. Drugi je namreč ta, da je ta drža navzoča tudi obiskovalcih, počitnikarjih in turistih v smislu logike: »Saj sem plačal, zdaj pa dajmo, izkoristimo na polno in iztisnimo iz destinacije in same situacije največ in najboljše zase. Kaj in kako bo ostalo za menoj, mi je popolnoma vseeno, samo, da sem jaz dobil svoje. Saj sem nenazadnje mastno plačal.« Tako smo lahko priče trku dveh logik, ko vsak hoče zase čim več iztržiti in izmolsti, medtem ko me za drugega kaj malo briga. Zato ne preseneča, da je ponekod med lokalnim prebivalstvom vse večji odpor do turistov, ki fizično, moralno in duhovno onesnažujejo njihovo okolje. Nihče od nas si ne žel biti žvečilni gumi, ki si ga nekdo vzame, prežveči in ko izsesa sladkobo slednjič izpljune. In vendar se lahko prav to dogaja, ko je v ospredju logika, da bom iztržil čim več zase, za ostale pa mi ni mar. Prav to nam dejansko onemogoča, da bi se srečali, srečali z drugim v pristnosti. Ko v drugem vidim samo korist in iztržek, ki ga lahko pridobim zase, potem je drugi človek le še sredstvo, za dosego in izpolnitev mojih želja in potreb. To nam seveda onemogoča pristna srečanja. V evangeliju današnje nedelje nas Jezus spodbuja: »Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, kajti človekovo življenje ni v premoženju.« Prav gotovo ni. To ne pomeni, da ga človek ne sme imeti. Bistveno pa je, da nas denar in materialne dobrine ne oddaljujejo drug od drugega, kar lahko slednjič vodi v osamljenost in izpraznjenost. Bogastvo je, da se lahko z drugim srečam, da lahko v srečanju, pogovoru, v odnosu z njim odkrivam njegovo in hkrati tudi svoje notranje bogastvo. Ta srečanja, ki se nam kdaj med počitnikovanjem čisto spontano pripetijo, so lahko slednjič najbogatejši trenutki dopusta. Še bolj pa je seveda dopust priložnost, da se lahko v miru srečam s svojimi najbližjimi, za kar med letom neprestano primanjkuje časa, medtem ko so počitnice za takšna srečevanja in poglabljanja odnosov, najboljša priložnost.

Smo sredi počitnic in turistična sezona se počasi bliža višku. Lahko, da smo že bili na dopustu, morda pa nas ta prijetnost še čaka. Poleg oddiha in sprostitve pa lahko turistično dopustovanje s sabo prinaša tudi kakšne nevšečnosti ali neprijetnosti. Verjetno smo se mnogi vsaj že kdaj srečali z občutkom, da so v turističnem kraju, kjer smo počitnikovali, na nas gledali kot na hodečo denarnico: na turista, ki je prišel v naš kraj in ga je treba ožeti, kakor se najboljše da. Že najbolj preprosto z izredno navitimi cenami za najbolj osnovna počitniška zadovoljstva kot so sladoled, kava ali kozarec hladnega piva. Toda, kot pravi pregovor, ima vsaka palica dva konca. Drugi je namreč ta, da je ta drža navzoča tudi obiskovalcih, počitnikarjih in turistih v smislu logike: »Saj sem plačal, zdaj pa dajmo, izkoristimo na polno in iztisnimo iz destinacije in same situacije največ in najboljše zase. Kaj in kako bo ostalo za menoj, mi je popolnoma vseeno, samo, da sem jaz dobil svoje. Saj sem nenazadnje mastno plačal.« Tako smo lahko priče trku dveh logik, ko vsak hoče zase čim več iztržiti in izmolsti, medtem ko me za drugega kaj malo briga. Zato ne preseneča, da je ponekod med lokalnim prebivalstvom vse večji odpor do turistov, ki fizično, moralno in duhovno onesnažujejo njihovo okolje. Nihče od nas si ne žel biti žvečilni gumi, ki si ga nekdo vzame, prežveči in ko izsesa sladkobo slednjič izpljune. In vendar se lahko prav to dogaja, ko je v ospredju logika, da bom iztržil čim več zase, za ostale pa mi ni mar.

Prav to nam dejansko onemogoča, da bi se srečali, srečali z drugim v pristnosti. Ko v drugem vidim samo korist in iztržek, ki ga lahko pridobim zase, potem je drugi človek le še sredstvo, za dosego in izpolnitev mojih želja in potreb. To nam seveda onemogoča pristna srečanja. V evangeliju današnje nedelje nas Jezus spodbuja: »Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, kajti človekovo življenje ni v premoženju.« Prav gotovo ni. To ne pomeni, da ga človek ne sme imeti. Bistveno pa je, da nas denar in materialne dobrine ne oddaljujejo drug od drugega, kar lahko slednjič vodi v osamljenost in izpraznjenost. Bogastvo je, da se lahko z drugim srečam, da lahko v srečanju, pogovoru, v odnosu z njim odkrivam njegovo in hkrati tudi svoje notranje bogastvo. Ta srečanja, ki se nam kdaj med počitnikovanjem čisto spontano pripetijo, so lahko slednjič najbogatejši trenutki dopusta. Še bolj pa je seveda dopust priložnost, da se lahko v miru srečam s svojimi najbližjimi, za kar med letom neprestano primanjkuje časa, medtem ko so počitnice za takšna srečevanja in poglabljanja odnosov, najboljša priložnost.


Duhovna misel

3833 epizod


Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

31.07.2016 3 min

Andraž Arko: Srečanje

Smo sredi počitnic in turistična sezona se počasi bliža višku. Lahko, da smo že bili na dopustu, morda pa nas ta prijetnost še čaka. Poleg oddiha in sprostitve pa lahko turistično dopustovanje s sabo prinaša tudi kakšne nevšečnosti ali neprijetnosti. Verjetno smo se mnogi vsaj že kdaj srečali z občutkom, da so v turističnem kraju, kjer smo počitnikovali, na nas gledali kot na hodečo denarnico: na turista, ki je prišel v naš kraj in ga je treba ožeti, kakor se najboljše da. Že najbolj preprosto z izredno navitimi cenami za najbolj osnovna počitniška zadovoljstva kot so sladoled, kava ali kozarec hladnega piva. Toda, kot pravi pregovor, ima vsaka palica dva konca. Drugi je namreč ta, da je ta drža navzoča tudi obiskovalcih, počitnikarjih in turistih v smislu logike: »Saj sem plačal, zdaj pa dajmo, izkoristimo na polno in iztisnimo iz destinacije in same situacije največ in najboljše zase. Kaj in kako bo ostalo za menoj, mi je popolnoma vseeno, samo, da sem jaz dobil svoje. Saj sem nenazadnje mastno plačal.« Tako smo lahko priče trku dveh logik, ko vsak hoče zase čim več iztržiti in izmolsti, medtem ko me za drugega kaj malo briga. Zato ne preseneča, da je ponekod med lokalnim prebivalstvom vse večji odpor do turistov, ki fizično, moralno in duhovno onesnažujejo njihovo okolje. Nihče od nas si ne žel biti žvečilni gumi, ki si ga nekdo vzame, prežveči in ko izsesa sladkobo slednjič izpljune. In vendar se lahko prav to dogaja, ko je v ospredju logika, da bom iztržil čim več zase, za ostale pa mi ni mar. Prav to nam dejansko onemogoča, da bi se srečali, srečali z drugim v pristnosti. Ko v drugem vidim samo korist in iztržek, ki ga lahko pridobim zase, potem je drugi človek le še sredstvo, za dosego in izpolnitev mojih želja in potreb. To nam seveda onemogoča pristna srečanja. V evangeliju današnje nedelje nas Jezus spodbuja: »Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, kajti človekovo življenje ni v premoženju.« Prav gotovo ni. To ne pomeni, da ga človek ne sme imeti. Bistveno pa je, da nas denar in materialne dobrine ne oddaljujejo drug od drugega, kar lahko slednjič vodi v osamljenost in izpraznjenost. Bogastvo je, da se lahko z drugim srečam, da lahko v srečanju, pogovoru, v odnosu z njim odkrivam njegovo in hkrati tudi svoje notranje bogastvo. Ta srečanja, ki se nam kdaj med počitnikovanjem čisto spontano pripetijo, so lahko slednjič najbogatejši trenutki dopusta. Še bolj pa je seveda dopust priložnost, da se lahko v miru srečam s svojimi najbližjimi, za kar med letom neprestano primanjkuje časa, medtem ko so počitnice za takšna srečevanja in poglabljanja odnosov, najboljša priložnost.

Smo sredi počitnic in turistična sezona se počasi bliža višku. Lahko, da smo že bili na dopustu, morda pa nas ta prijetnost še čaka. Poleg oddiha in sprostitve pa lahko turistično dopustovanje s sabo prinaša tudi kakšne nevšečnosti ali neprijetnosti. Verjetno smo se mnogi vsaj že kdaj srečali z občutkom, da so v turističnem kraju, kjer smo počitnikovali, na nas gledali kot na hodečo denarnico: na turista, ki je prišel v naš kraj in ga je treba ožeti, kakor se najboljše da. Že najbolj preprosto z izredno navitimi cenami za najbolj osnovna počitniška zadovoljstva kot so sladoled, kava ali kozarec hladnega piva. Toda, kot pravi pregovor, ima vsaka palica dva konca. Drugi je namreč ta, da je ta drža navzoča tudi obiskovalcih, počitnikarjih in turistih v smislu logike: »Saj sem plačal, zdaj pa dajmo, izkoristimo na polno in iztisnimo iz destinacije in same situacije največ in najboljše zase. Kaj in kako bo ostalo za menoj, mi je popolnoma vseeno, samo, da sem jaz dobil svoje. Saj sem nenazadnje mastno plačal.« Tako smo lahko priče trku dveh logik, ko vsak hoče zase čim več iztržiti in izmolsti, medtem ko me za drugega kaj malo briga. Zato ne preseneča, da je ponekod med lokalnim prebivalstvom vse večji odpor do turistov, ki fizično, moralno in duhovno onesnažujejo njihovo okolje. Nihče od nas si ne žel biti žvečilni gumi, ki si ga nekdo vzame, prežveči in ko izsesa sladkobo slednjič izpljune. In vendar se lahko prav to dogaja, ko je v ospredju logika, da bom iztržil čim več zase, za ostale pa mi ni mar.

Prav to nam dejansko onemogoča, da bi se srečali, srečali z drugim v pristnosti. Ko v drugem vidim samo korist in iztržek, ki ga lahko pridobim zase, potem je drugi človek le še sredstvo, za dosego in izpolnitev mojih želja in potreb. To nam seveda onemogoča pristna srečanja. V evangeliju današnje nedelje nas Jezus spodbuja: »Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, kajti človekovo življenje ni v premoženju.« Prav gotovo ni. To ne pomeni, da ga človek ne sme imeti. Bistveno pa je, da nas denar in materialne dobrine ne oddaljujejo drug od drugega, kar lahko slednjič vodi v osamljenost in izpraznjenost. Bogastvo je, da se lahko z drugim srečam, da lahko v srečanju, pogovoru, v odnosu z njim odkrivam njegovo in hkrati tudi svoje notranje bogastvo. Ta srečanja, ki se nam kdaj med počitnikovanjem čisto spontano pripetijo, so lahko slednjič najbogatejši trenutki dopusta. Še bolj pa je seveda dopust priložnost, da se lahko v miru srečam s svojimi najbližjimi, za kar med letom neprestano primanjkuje časa, medtem ko so počitnice za takšna srečevanja in poglabljanja odnosov, najboljša priložnost.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov