Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
05.08.2016 3 min

Marjeta Pia Cevc: Človeška lestev

Bila sem na enem od dogodkov Stična diha. Skupaj z Nives sva vodili delavnico Pogum za prijateljstvo. S pomočjo palic (ročajev za lopato), ki jih držita dve osebi v paru, se da zgraditi t. i. človeško lestev, po kateri drugi udeleženci posamič hodijo. Lestev deluje kot neke vrste brv, običajno vsakdo, ki stopi nanjo pomisli: »Me bo zdržalo? Je dovolj stabilno?« Tokrat nas ni bilo prav veliko, a smo se dobro znašle. S hitrim premikanjem smo lestev-brv podaljševale, idej za gibanje je bilo dovolj. Pa tudi domislic, na kaj vse nas je ta struktura iz palic in rok s sprehajalkami na njej spominjala. Skozi dejavnost smo razmišljale predvsem o prijateljstvu. In takrat je ena od udeleženk izrekla: »Videti je, da je nestabilno, a zdrži. To je prijateljstvo.« Kolikokrat je potrebno tvegati prvi korak in se povzpeti na nekaj majavega (začeti nov odnos), se izpostaviti možnosti, da ne uspem, prenašati težo drugega ipd. Vse to smo doživljale, ko smo držale tiste palice ali hodile po njih. Proti koncu sta se nam pridružila še bratec in sestrica, stara okoli 7, 8 let. S kakšnim zaupanjem in spretnostjo sta se pognala na palice, kot mladi opici na veje drevesa - varno, spretno, sproščeno. Vsem nam je postalo v hipu jasno, kako lahko je sklepati prijateljstva v otroštvu, ko je običajno življenje še preprosto. Pozneje se naberejo boleče izkušnje, ki nas hromijo ali zapirajo. Ohranjati odnose, ko se vse maje, pomeni najti jedro, ki zdrži. Prijateljstvo, ki gre skozi viharje in ostane, je velik dar. »Videti je, da je nestabilno, a zdrži.« V primeru takega prijateljstva, se prebuja čudenje in hvaležnost, da je tako, saj izkušnja življenja uči, da se marsikaj polomi in prekine. Prijateljstvo, ki ostaja živo, je zato toliko bolj dar, ker mnogokrat niti nismo sami njegovi avtorji - odvisni smo od svobode in naklonjenosti drugega. Prijateljstvo je prostor, kjer lahko dobimo tudi okus, s katerim se učimo razbirati delovanje Boga v našem življenju. V Janezovem evangeliju Jezus uporabi priliko o Dobrem pastirju, ki pozna svoje ovce in one poslušajo njegov glas. Še več, zagotavlja, da jih nihče ne bo iztrgal iz Njegovih rok. Okus zvestega prijateljstva, s katerim smo bili obdarjeni, je lahko odskočna deska, da se odpremo Božji ljubezni do nas. Nobena človeška podoba ne more zajeti Boga samega. Odstrne pa lahko tančico, ki ga zagrinja. Če smo obdarjeni z zvestim prijateljstvom, smo obdarjeni z okusom, ki nam lahko pomaga odkriti, da je Bog kot naš najboljši prijatelj, ki ostaja z nami, tudi ko se vse maje.

Bila sem na enem od dogodkov Stična diha. Skupaj z Nives sva vodili delavnico Pogum za prijateljstvo. S pomočjo palic (ročajev za lopato), ki jih držita dve osebi v paru, se da zgraditi t. i. človeško lestev, po kateri drugi udeleženci posamič hodijo. Lestev deluje kot neke vrste brv, običajno vsakdo, ki stopi nanjo pomisli: »Me bo zdržalo? Je dovolj stabilno?« Tokrat nas ni bilo prav veliko, a smo se dobro znašle. S hitrim premikanjem smo lestev-brv podaljševale, idej za gibanje je bilo dovolj. Pa tudi domislic, na kaj vse nas je ta struktura iz palic in rok s sprehajalkami na njej spominjala. Skozi dejavnost smo razmišljale predvsem o prijateljstvu. In takrat je ena od udeleženk izrekla: »Videti je, da je nestabilno, a zdrži. To je prijateljstvo.«

Kolikokrat je potrebno tvegati prvi korak in se povzpeti na nekaj majavega (začeti nov odnos), se izpostaviti možnosti, da ne uspem, prenašati težo drugega ipd. Vse to smo doživljale, ko smo držale tiste palice ali hodile po njih.

Proti koncu sta se nam pridružila še bratec in sestrica, stara okoli 7, 8 let. S kakšnim zaupanjem in spretnostjo sta se pognala na palice, kot mladi opici na veje drevesa – varno, spretno, sproščeno.

Vsem nam je postalo v hipu jasno, kako lahko je sklepati prijateljstva v otroštvu, ko je običajno življenje še  preprosto. Pozneje se naberejo boleče izkušnje, ki nas hromijo ali zapirajo.

Ohranjati odnose, ko se vse maje, pomeni najti jedro, ki zdrži. Prijateljstvo, ki gre skozi viharje in ostane, je velik dar. »Videti je, da je nestabilno, a zdrži.« V primeru takega prijateljstva, se prebuja čudenje in hvaležnost, da je tako, saj izkušnja življenja uči, da se marsikaj polomi in prekine. Prijateljstvo, ki ostaja živo, je zato toliko bolj dar, ker mnogokrat niti nismo sami njegovi avtorji – odvisni smo od svobode in naklonjenosti drugega.

Prijateljstvo je prostor, kjer lahko dobimo tudi okus, s katerim se učimo razbirati delovanje Boga v našem življenju. V Janezovem evangeliju Jezus uporabi priliko o Dobrem pastirju, ki pozna svoje ovce in one poslušajo njegov glas. Še več, zagotavlja, da jih nihče ne bo iztrgal iz Njegovih rok. Okus zvestega prijateljstva, s katerim smo bili obdarjeni, je lahko odskočna deska, da se odpremo Božji ljubezni do nas. Nobena človeška podoba ne more zajeti Boga samega. Odstrne pa lahko tančico, ki ga zagrinja. Če smo obdarjeni z zvestim prijateljstvom, smo obdarjeni z okusom, ki nam lahko pomaga odkriti, da je Bog kot naš najboljši prijatelj, ki ostaja z nami, tudi ko se vse maje.


Duhovna misel

3833 epizod


Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

05.08.2016 3 min

Marjeta Pia Cevc: Človeška lestev

Bila sem na enem od dogodkov Stična diha. Skupaj z Nives sva vodili delavnico Pogum za prijateljstvo. S pomočjo palic (ročajev za lopato), ki jih držita dve osebi v paru, se da zgraditi t. i. človeško lestev, po kateri drugi udeleženci posamič hodijo. Lestev deluje kot neke vrste brv, običajno vsakdo, ki stopi nanjo pomisli: »Me bo zdržalo? Je dovolj stabilno?« Tokrat nas ni bilo prav veliko, a smo se dobro znašle. S hitrim premikanjem smo lestev-brv podaljševale, idej za gibanje je bilo dovolj. Pa tudi domislic, na kaj vse nas je ta struktura iz palic in rok s sprehajalkami na njej spominjala. Skozi dejavnost smo razmišljale predvsem o prijateljstvu. In takrat je ena od udeleženk izrekla: »Videti je, da je nestabilno, a zdrži. To je prijateljstvo.« Kolikokrat je potrebno tvegati prvi korak in se povzpeti na nekaj majavega (začeti nov odnos), se izpostaviti možnosti, da ne uspem, prenašati težo drugega ipd. Vse to smo doživljale, ko smo držale tiste palice ali hodile po njih. Proti koncu sta se nam pridružila še bratec in sestrica, stara okoli 7, 8 let. S kakšnim zaupanjem in spretnostjo sta se pognala na palice, kot mladi opici na veje drevesa - varno, spretno, sproščeno. Vsem nam je postalo v hipu jasno, kako lahko je sklepati prijateljstva v otroštvu, ko je običajno življenje še preprosto. Pozneje se naberejo boleče izkušnje, ki nas hromijo ali zapirajo. Ohranjati odnose, ko se vse maje, pomeni najti jedro, ki zdrži. Prijateljstvo, ki gre skozi viharje in ostane, je velik dar. »Videti je, da je nestabilno, a zdrži.« V primeru takega prijateljstva, se prebuja čudenje in hvaležnost, da je tako, saj izkušnja življenja uči, da se marsikaj polomi in prekine. Prijateljstvo, ki ostaja živo, je zato toliko bolj dar, ker mnogokrat niti nismo sami njegovi avtorji - odvisni smo od svobode in naklonjenosti drugega. Prijateljstvo je prostor, kjer lahko dobimo tudi okus, s katerim se učimo razbirati delovanje Boga v našem življenju. V Janezovem evangeliju Jezus uporabi priliko o Dobrem pastirju, ki pozna svoje ovce in one poslušajo njegov glas. Še več, zagotavlja, da jih nihče ne bo iztrgal iz Njegovih rok. Okus zvestega prijateljstva, s katerim smo bili obdarjeni, je lahko odskočna deska, da se odpremo Božji ljubezni do nas. Nobena človeška podoba ne more zajeti Boga samega. Odstrne pa lahko tančico, ki ga zagrinja. Če smo obdarjeni z zvestim prijateljstvom, smo obdarjeni z okusom, ki nam lahko pomaga odkriti, da je Bog kot naš najboljši prijatelj, ki ostaja z nami, tudi ko se vse maje.

Bila sem na enem od dogodkov Stična diha. Skupaj z Nives sva vodili delavnico Pogum za prijateljstvo. S pomočjo palic (ročajev za lopato), ki jih držita dve osebi v paru, se da zgraditi t. i. človeško lestev, po kateri drugi udeleženci posamič hodijo. Lestev deluje kot neke vrste brv, običajno vsakdo, ki stopi nanjo pomisli: »Me bo zdržalo? Je dovolj stabilno?« Tokrat nas ni bilo prav veliko, a smo se dobro znašle. S hitrim premikanjem smo lestev-brv podaljševale, idej za gibanje je bilo dovolj. Pa tudi domislic, na kaj vse nas je ta struktura iz palic in rok s sprehajalkami na njej spominjala. Skozi dejavnost smo razmišljale predvsem o prijateljstvu. In takrat je ena od udeleženk izrekla: »Videti je, da je nestabilno, a zdrži. To je prijateljstvo.«

Kolikokrat je potrebno tvegati prvi korak in se povzpeti na nekaj majavega (začeti nov odnos), se izpostaviti možnosti, da ne uspem, prenašati težo drugega ipd. Vse to smo doživljale, ko smo držale tiste palice ali hodile po njih.

Proti koncu sta se nam pridružila še bratec in sestrica, stara okoli 7, 8 let. S kakšnim zaupanjem in spretnostjo sta se pognala na palice, kot mladi opici na veje drevesa – varno, spretno, sproščeno.

Vsem nam je postalo v hipu jasno, kako lahko je sklepati prijateljstva v otroštvu, ko je običajno življenje še  preprosto. Pozneje se naberejo boleče izkušnje, ki nas hromijo ali zapirajo.

Ohranjati odnose, ko se vse maje, pomeni najti jedro, ki zdrži. Prijateljstvo, ki gre skozi viharje in ostane, je velik dar. »Videti je, da je nestabilno, a zdrži.« V primeru takega prijateljstva, se prebuja čudenje in hvaležnost, da je tako, saj izkušnja življenja uči, da se marsikaj polomi in prekine. Prijateljstvo, ki ostaja živo, je zato toliko bolj dar, ker mnogokrat niti nismo sami njegovi avtorji – odvisni smo od svobode in naklonjenosti drugega.

Prijateljstvo je prostor, kjer lahko dobimo tudi okus, s katerim se učimo razbirati delovanje Boga v našem življenju. V Janezovem evangeliju Jezus uporabi priliko o Dobrem pastirju, ki pozna svoje ovce in one poslušajo njegov glas. Še več, zagotavlja, da jih nihče ne bo iztrgal iz Njegovih rok. Okus zvestega prijateljstva, s katerim smo bili obdarjeni, je lahko odskočna deska, da se odpremo Božji ljubezni do nas. Nobena človeška podoba ne more zajeti Boga samega. Odstrne pa lahko tančico, ki ga zagrinja. Če smo obdarjeni z zvestim prijateljstvom, smo obdarjeni z okusom, ki nam lahko pomaga odkriti, da je Bog kot naš najboljši prijatelj, ki ostaja z nami, tudi ko se vse maje.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov