V teh posebnih razmerah, ki jih zdaj živimo, je verjetno, da imate še več časa, da nam prisluhnete. Vas sem vesel. Povabili so me, da pripravim kakšno misel, ki bi bila bolj »planinska«. Duhovniki pri sveti maši v tretji evharistični molitvi molimo: »Vsemogočni Bog resnično si svet in po pravici te hvali vse stvarstvo. V vseh časih zbiraš svoje ljudstvo, da od sončnega vzhoda do zahoda tvojemu imenu daruje čisto daritev.« Vsi ljudje smo povabljeni, da skupaj z vsem stvarstvom Boga slavimo, častimo in se zahvaljujemo za vse darove, ki nam jih Bog naklanja. Jaz sem imel to srečo, da sem se rodil v kmečki družini, ki je tesno povezana z naravo. Od petih otrok pri hiši sem bil tretji po vrsti in so me določili za pastirja ovc in živine. Pri opravljanju tega dela sem lahko poslušal žvrgolenje ptic, krakanje vran, žuborenje potočkov in šumenje gozdov v prelepi naravi. Višje v gore pa je nas ministrante popeljal domači župnik na Triglav. Od takrat sem ostal temu zvest vse življenje. Pri opravljanju svojega poklica sem tudi mlade vseh vrst vodil v planine in jih navduševal za občudovanje božjega stvarstva. Ob nekem pohodu mi je na vrhu Krvavca dejal mladi fant (Tone): Tine, ali bo v nebesih tudi tako lepo, kot je tukaj? Še lepše bo, ker bomo lahko občudovali stvarstvo celega sveta, sem odgovoril. Meni planine veliko pomenijo, saj v njih dobivam novih moči in volje do vsakega dela. Redno zahajam v gore. Vse vas povabim, da se čim večkrat podate v naravo in v gorski svet, saj boste s tem poskrbeli za zdravega duha v zdravem telesu. Morda pa boste prišli tudi do prepričanja pregovora, ki se glasi: »Preveč je sonca tam gori, preveč miru v stenah zakotnih, da bi nas mogle vse smrti v gorah odvrniti od tega, da se jim ne bi zapisali do konca življenja.« Vsem vam želim srečno in varno na vseh poteh življenja, še zlasti pri odkrivanju in občudovanju lepot božjega stvarstva.