Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskave kažejo, da je 85 % turizma koncentriranega le na 5 % svetovnega kopna. Množični turizem je v porastu, v Evropi naj bi letos presegel številke pred covidom. Nekatera evropska mesta dobesedno pokajo po šivih, zlasti na vrhuncu turistične sezone. Na eni strani množični turizem veliko daje, na drugi pa tudi veliko vzame. Naš sogovornik jeTadej Rogelja s Fakultete za turistične študije – Turistica v Portorožu, ki je strokovnjak na tem področju pri nas. Slednji poudarja, da problematike množičnega turizma ne gre posploševati vse povprek.
826 epizod
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Raziskave kažejo, da je 85 % turizma koncentriranega le na 5 % svetovnega kopna. Množični turizem je v porastu, v Evropi naj bi letos presegel številke pred covidom. Nekatera evropska mesta dobesedno pokajo po šivih, zlasti na vrhuncu turistične sezone. Na eni strani množični turizem veliko daje, na drugi pa tudi veliko vzame. Naš sogovornik jeTadej Rogelja s Fakultete za turistične študije – Turistica v Portorožu, ki je strokovnjak na tem področju pri nas. Slednji poudarja, da problematike množičnega turizma ne gre posploševati vse povprek.
Prebivalci Evropske unije bodo junija glasovali na evropskih volitvah. Zdi pa se, da je v uniji čutiti vedno več zaskrbljenosti glede evropske enotnosti in ohranjanja notranje kohezije EU. V tokratni rubriki Can the EU do this? smo se zato vprašali, kako povečati enotnost v EU.
V luči prihajajočih volitev smo novinarji euranet plus mreže vprašali o upih in pomislekih državljanov članic glede prihodnosti Evrope. Mnogi so izrazili zaskrbljenost glede evropske enotnosti in ohranjanja notranje kohezije EU. V tokratni rubriki Can the EU do this? o tem, kako povečati enotnost v EU.
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
V Evropski uniji so ta teden začela veljati nova pravila za zaščito novinarjev in medijev, med njimi tudi akt o svobodi medijev, ki naj bi novinarje zaščitil pred pritiski, državljanom EU pa omogočil dostop do neodvisnih medijskih vsebin. Evropska komisija je akt pripravila tudi zaradi razmer na medijskem področju v Sloveniji. Novinarji in mediji pa se poleg političnih pritiskov soočajo tudi s številnimi drugimi težavami.
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Evropska unija že desetletja izvaja številne evropske programe za mlade, ki slednjim ponujajo raznolike možnosti sodelovanja med organizacijami in posamezniki iz držav programa ter sosedskih partnerskih držav. Veliko programov spodbuja akademske dejavnosti mladih na področju evropske integracije in širjenje znanja o Evropski uniji. Nekateri gredo po izkušnje v tujino, drugi si jih nabirajo doma, spet tretji sploh ne vedo, kako unija s svojim delovanjem vpliva na njihovo življenje. Priložnosti za učenje in zbiranje informacij pa je danes več kot dovolj, meni večina sogovornikov tokratnega GenZ podcasta ''EU za vso mladino?''
Evropska unija že desetletja izvaja številne evropske programe za mlade, ki slednjim ponujajo raznolike možnosti sodelovanja med organizacijami in posamezniki iz držav programa ter sosedskih partnerskih držav. Veliko programov spodbuja akademske dejavnosti mladih na področju evropske integracije in širjenje znanja o Evropski uniji. Nekateri gredo po izkušnje v tujino, drugi si jih nabirajo doma, spet tretji sploh ne vedo, kako unija s svojim delovanjem vpliva na njihovo življenje. Priložnosti za učenje in zbiranje informacij pa je danes več kot dovolj, menijo sogovorniki tokratnega prispevka v okviru GenZ podcasta na temo EU za vso mladino?
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Za ljudi v številnih delih sveta je evropska celina privlačna točka, saj ponuja boljše življenjske pogoje, socialne in zdravstvene storitve, izobraževanje in gospodarske možnosti za posameznike in družine. Zaradi tega se je od osemdesetih let prejšnjega stoletja sem zgrinjalo veliko ljudi v iskanju boljšega življenja. Prisluhnite tokratnemu Euranet Plus Podcastu: Can the EU do this?
Migrirati, zapustiti svojo državo in se naseliti na drugem ozemlju, da bi živeli boljše življenje, je zapisano v DNK človeštva ... Kaj lahko EU naredi bolje na področju upravljanja migracij? Prisluhnite pogovoru za Euranet Special z generalnim direktorjem Direktorata za migracije v Ministrstvu za notranje zadeve, Matejem Torkarjem.
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Evropske volitve se nazadržno bližajo in ob tem se, ob že pregovorni nizki udeležbi, odpirajo tudi vprašanja o spremembi sistema volitev, predvsem med mladimi, ki so se z leti v zelo majhnem številu udeležili evropskih volitev. Slovenija je od leta 2004, ko je postala članica Evropske unije, med državami z najnižjo udeležbo na vseh evropskih volitvah. Kako nagovoriti pripradnike generacije Z in kakšno je njihovo mnenje, pa v tokratnem prispevku Euranet Plus Podcast Gen Z. Prispevek sem pripravil Borut Kampuš. Projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus
Evropske volitve se nazadržno bližajo in ob tem se, ob že pregovorni nizki udeležbi, odpirajo tudi vprašanja o spremembi sistema volitev, predvsem med mladimi, ki so se z leti v zelo majhnem številu udeležili evropskih volitev. Slovenija je od leta 2004, ko je postala članica Evropske unije, med državami z najnižjo udeležbo na vseh evropskih volitvah. Kako nagovoriti pripradnike generacije Z in kakšno je njihovo mnenje, pa v tokratnem prispevku Euranet Plus Gen Z. Prispevek sem pripravil Borut Kampuš. Projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Sprejema se nova farmacevtska zakonodaja na ravni EU, ki ima kot enega izmed glavnih ciljev tudi zagotovitev nemotene preskrbe z zdravili. Dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. iz Združenja kliničnih farmacevtov Slovenije smo vprašali: 'Kaj smo se naučili iz pandemije Covid? Če bi se v prihodnje ponovno znašli v podobni situaciji, ali smo v Sloveniji pripravljeni zagotoviti dostop do zdravil?' Pojasnila je, da smo se iz minule pandemije marsikaj naučili. Zdravila, med njimi redka, ki so se pozneje izkazala kot dejansko učinkovita, smo dobili dokaj hitro, saj je bil postopek drugačen, kot za večino zdravil, ki jih v Sloveniji uporabljamo.
Bruselj je v sodelovanju z WHO začel dva projekta za krepitev zdravstvene varnosti in pripravljenosti na resne čezmejne zdravstvene grožnje, podobne pandemiji Covid. Sprejema se tudi nova farmacevtska zakonodaja na ravni EU, ki ima kot enega izmed glavnih ciljev tudi zagotovitev nemotene preskrbe z zdravili. Dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. iz Združenja kliničnih farmacevtov Slovenije nam je med drugim povedala, kako je pri nas z zalogo zdravil in kako so ta dostopna državljanom, v primerjavi z drugimi državami. Prisluhnite tokratnemu podcastu radijske mreže Euranet Plus.
Scenarij političnega ravnovesja v Evropskem parlamentu bi se lahko po junijskih volitvah korenito spremenil. Kaj so razlogi za generiranje skrajno desne ideologije, smo med drugimi povprašali doc.dr. Matjaža Nahtigala, predstojnika Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani. Preverili smo tudi, kako generacija Z gleda na radikalizacijo in skrajne ideologije.
Scenarij političnega ravnovesja v Evropskem parlamentu bi se lahko po junijskih volitvah korenito spremenil. Kaj so razlogi za generiranje skrajno desne ideologije smo med drugimi povprašali doc.dr. Matjaža Nahtigala, predstojnika Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani. Več v prispevku Iva Koresa.
Tudi v tokratni oddaji Euranet Plus bomo pregledali tedensko dogajanje v Evropski unij, ki st jo zaznamovali delni pristop Bolgarija in Romunija schengenskemu območju in poziv evropskemu parlamentu k takojšnji preiskavi domnevnega ruskega vplivanja na evropske poslance. Izpostavljamo pa 75. obletnico ustanovitve severnoatlantske zveze Nato. V drugem delu pa se bomo lotili vzpona skrajne desnice na prihajajočih evropskih volitvah. Scenarij političnega ravnovesja v Evropskem parlamentu bi se lahko po junijskih volitvah korenito spremenil. Kaj so razlogi za generiranje skrajno desne ideologije smo med drugimi povprašali doc.dr. Matjaža Nahtigala, predstojnika Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Ivo Kores.
Neveljaven email naslov