Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropa, osebno! je danes bolj kot osebna korporativna. Spoznavamo namreč Jennifer Lyn Morone, delničarko svojega lastnega telesa. Pred tremi leti je odšla v davčno oazo Delaware in tam na svoje ime registrirala istoimensko korporacijo, svoje ime zaščitila kot blagovno znamko, zdaj pa se poskuša tržiti. Konceptualna umetnica do srede junija razstavlja v Aksiomi v Ljubljani, trdi pa, da so podatki o nas danes že primerljivi z vrednostjo nafte.
Konceptualna umetnica se ukvarja s kritiko ekstremnega kapitalizma in izkoriščanja osebnih podatkov
Naša gostja tokrat prvič v več kot desetletni zgodovini oddaje ni oseba, ampak korporacija. Pred tremi leti se je namreč Jennyfer odločila, da se ne gre več tega, da sodobni kapitalizem brezplačno zlorablja njene osebne podatke, zato je v Delawarju registrirala korporacijo Jennifer Lyn Morone™ Inc, ki v njenem imenu trži vse, kar je mogoče vedeti o njej, po potrebi pa proda tudi kak telesni produkt korporacije, denimo krvno plazmo ali kostni mozeg.
“S svojim projektom hočem pokazati, kakšna bo prihodnost delavcev, sploh po avtomatizaciji in robotizaciji delovnih procesov. Ljudje bodo izgubili službe, v družbi, ki temelji na potrošnji, pa je to tako rekoč obsodba na smrt.”
Kot konceptualna umetnica se seveda ukvarja s kritiko sveta in družbe, v kateri živimo. Oziroma predvsem ekstremnega kapitalizma, kot mu pravi. Odločila se je, da bo sebe (kot osebo) in sebe (kot umetnico) registrirala kot korporacijo. S tem naj bi določila vrednost človeka v današnji, od podatkov odvisni družbi. Korporacija torej, ki je hkrati pravni in umetniški projekt.
“Korporacije bi morali omejiti, rast ni edini pokazatelj uspeha. Ključno vprašanje je, ali korporacija dejansko ustvarja dodano vrednost in jo potem tudi vrača družbi.”
Umetnica je zadnje desetletje in pol živela v Evropi, ker je s te strani Atlantika svet bolj normalen, potem pa se je po naključju v ZDA vrnila le nekaj dni po prisegi novega predsednika.
“Mislim, da je v ZDA premalo kritike in dvoma. No, morda se je z novo administracijo pojavila neke vrste streznitev.”
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Evropa, osebno! je danes bolj kot osebna korporativna. Spoznavamo namreč Jennifer Lyn Morone, delničarko svojega lastnega telesa. Pred tremi leti je odšla v davčno oazo Delaware in tam na svoje ime registrirala istoimensko korporacijo, svoje ime zaščitila kot blagovno znamko, zdaj pa se poskuša tržiti. Konceptualna umetnica do srede junija razstavlja v Aksiomi v Ljubljani, trdi pa, da so podatki o nas danes že primerljivi z vrednostjo nafte.
Konceptualna umetnica se ukvarja s kritiko ekstremnega kapitalizma in izkoriščanja osebnih podatkov
Naša gostja tokrat prvič v več kot desetletni zgodovini oddaje ni oseba, ampak korporacija. Pred tremi leti se je namreč Jennyfer odločila, da se ne gre več tega, da sodobni kapitalizem brezplačno zlorablja njene osebne podatke, zato je v Delawarju registrirala korporacijo Jennifer Lyn Morone™ Inc, ki v njenem imenu trži vse, kar je mogoče vedeti o njej, po potrebi pa proda tudi kak telesni produkt korporacije, denimo krvno plazmo ali kostni mozeg.
“S svojim projektom hočem pokazati, kakšna bo prihodnost delavcev, sploh po avtomatizaciji in robotizaciji delovnih procesov. Ljudje bodo izgubili službe, v družbi, ki temelji na potrošnji, pa je to tako rekoč obsodba na smrt.”
Kot konceptualna umetnica se seveda ukvarja s kritiko sveta in družbe, v kateri živimo. Oziroma predvsem ekstremnega kapitalizma, kot mu pravi. Odločila se je, da bo sebe (kot osebo) in sebe (kot umetnico) registrirala kot korporacijo. S tem naj bi določila vrednost človeka v današnji, od podatkov odvisni družbi. Korporacija torej, ki je hkrati pravni in umetniški projekt.
“Korporacije bi morali omejiti, rast ni edini pokazatelj uspeha. Ključno vprašanje je, ali korporacija dejansko ustvarja dodano vrednost in jo potem tudi vrača družbi.”
Umetnica je zadnje desetletje in pol živela v Evropi, ker je s te strani Atlantika svet bolj normalen, potem pa se je po naključju v ZDA vrnila le nekaj dni po prisegi novega predsednika.
“Mislim, da je v ZDA premalo kritike in dvoma. No, morda se je z novo administracijo pojavila neke vrste streznitev.”
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Neveljaven email naslov