Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Italijanka Laura Sacher - študentka evropskih študij

25.02.2019

Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije. “Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”

Laura Sacher govori štiri evropske jezike, je bila voditeljica oddaje na italijanskem spletnem radiu, zdaj je podiplomska študentka evropskih študij v Bruslju

Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.

Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”

Čeprav je na čelu vlade Giuseppe Conte, vsi poslušamo samo o enem članu vlade – notranjem ministru Matteu Salviniju, ki vodi izrazito protimigrantsko politiko, s katero si je kupil odobravanje in podporo predvsem prej pogosto spregledanega prebivalstva pod 41-im vzporednikom.  

“Če nanj gledamo zunaj Italije, on ta hip pooseblja simbol političnega vodje. V proces mu je uspelo vključiti del populacije, za katero si nihče ni mislil, da bo sodelovala pri volitvah. Salvini svojo propagando gradi na strahu – živimo v posebnem času dekadence oziroma bolje – šibkosti. Ko smo brez moči, potrebujemo neko osebnost, ki se dvigne nad vsem in Salvini je v tem hipu nekdo, ki ga je italijansko ljudstvo očitno prepoznalo kot rešitelja.”

Populizem se zažira v pore italijanskih prebivalcev, pa tudi v pore vseh Evropejcev. Maja nas tako čakajo volitve v Evropski parlament. Pogovor z Lauro sem snemala že novembra, takrat se o tem nisva pogovarjali, pa vendar spremljam njeno stran na Facebooku in opažam, da sodeluje pri številnih dejavnostih, ki mlade spodbujajo k udeležbi na bližajočih se volitvah.

“Če smo tukaj vsi zbrani na kupu, pomeni, da verjamemo v eno, združeno Evropo. Bruselj je res mednarodno mesto, zanimivo je slišati, kako ljudje iz drugih koncev sveta gledajo na nas. Mislim pa, da je veliko razočaranja, ker se zdi, da nas politiki ne poslušajo, razočarali so nas. V isti sapi pa tudi razmišljamo, kako pomagati, predstaviti rešitve.”

Laura Sacher po koncu študija razmišlja o tem, da bi se zaposlila v kateri od evropskih institucij. Predvsem jo zanimajo odnosi z javnostmi, pri čemer bi lahko širila besedo o Evropski uniji kot o nečem dobrem, v isti sapi pa poudari, da bi morali biti glasniki Unije že učitelji v šolah, mladi bi morali vedeti, zakaj je dobro živeti v svoji državi in zakaj je prednost, da je ta država del neke večje družine.

“Absolutno. Vsaka država članica je zibelka usposabljanja, učenja posameznika. Tam lahko nekdo spozna temelje svoje države in temelje Evropske unije. To je dobro za predstavo o tem, kje otroci živijo, morda pa se ob vsem tem poznavanju institucij kdo celo navduši za to kariero.”


Evropa osebno

717 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Italijanka Laura Sacher - študentka evropskih študij

25.02.2019

Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije. “Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”

Laura Sacher govori štiri evropske jezike, je bila voditeljica oddaje na italijanskem spletnem radiu, zdaj je podiplomska študentka evropskih študij v Bruslju

Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.

Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”

Čeprav je na čelu vlade Giuseppe Conte, vsi poslušamo samo o enem članu vlade – notranjem ministru Matteu Salviniju, ki vodi izrazito protimigrantsko politiko, s katero si je kupil odobravanje in podporo predvsem prej pogosto spregledanega prebivalstva pod 41-im vzporednikom.  

“Če nanj gledamo zunaj Italije, on ta hip pooseblja simbol političnega vodje. V proces mu je uspelo vključiti del populacije, za katero si nihče ni mislil, da bo sodelovala pri volitvah. Salvini svojo propagando gradi na strahu – živimo v posebnem času dekadence oziroma bolje – šibkosti. Ko smo brez moči, potrebujemo neko osebnost, ki se dvigne nad vsem in Salvini je v tem hipu nekdo, ki ga je italijansko ljudstvo očitno prepoznalo kot rešitelja.”

Populizem se zažira v pore italijanskih prebivalcev, pa tudi v pore vseh Evropejcev. Maja nas tako čakajo volitve v Evropski parlament. Pogovor z Lauro sem snemala že novembra, takrat se o tem nisva pogovarjali, pa vendar spremljam njeno stran na Facebooku in opažam, da sodeluje pri številnih dejavnostih, ki mlade spodbujajo k udeležbi na bližajočih se volitvah.

“Če smo tukaj vsi zbrani na kupu, pomeni, da verjamemo v eno, združeno Evropo. Bruselj je res mednarodno mesto, zanimivo je slišati, kako ljudje iz drugih koncev sveta gledajo na nas. Mislim pa, da je veliko razočaranja, ker se zdi, da nas politiki ne poslušajo, razočarali so nas. V isti sapi pa tudi razmišljamo, kako pomagati, predstaviti rešitve.”

Laura Sacher po koncu študija razmišlja o tem, da bi se zaposlila v kateri od evropskih institucij. Predvsem jo zanimajo odnosi z javnostmi, pri čemer bi lahko širila besedo o Evropski uniji kot o nečem dobrem, v isti sapi pa poudari, da bi morali biti glasniki Unije že učitelji v šolah, mladi bi morali vedeti, zakaj je dobro živeti v svoji državi in zakaj je prednost, da je ta država del neke večje družine.

“Absolutno. Vsaka država članica je zibelka usposabljanja, učenja posameznika. Tam lahko nekdo spozna temelje svoje države in temelje Evropske unije. To je dobro za predstavo o tem, kje otroci živijo, morda pa se ob vsem tem poznavanju institucij kdo celo navduši za to kariero.”


13.02.2023

Toni Capuozzo: Na Balkanu sem izgubil iluzijo, da lahko novinarstvo spreminja svet

Toni Capuozzo je pri zahodnih sosedih sinonim za dopisnika z vojnih področjih. Novinarsko kariero je začel v Nikaragvi in Salvadorju, tam je prvič videl umirati novinarske kolege. In potem je bil v začetku devetdesetih poslan čez Slovenijo v Zagreb in naprej ... Na ozemlje, ki je nekoliko dišalo po spominih iz otroštva. Na Balkan se je lani vrnil in izdal knjigo Balcania s podnaslovom: zadnja vojna v Evropi. V Izoli je bil gost Društva novinarjev. Z njim sta se pogovarjali Claudia Raspolič in Tjaša Škamperle iz RTV centra v Kopru.


06.02.2023

Mathieu Amalric, francoski režiser in igralec

Predstavljajte si, da na ulici po dolgem času srečate osebo, do katere ste vedno gojili posebno spoštovanje. Predvsem zaradi sočutne pripravljenosti za pogovor, poslušanje in misli, ki ti lahko spremenijo življenje.


30.01.2023

Javier Sainz de los Terreros, glas muzeja Prado na družabnih omrežjih

Javier Sainz de los Terreros je vodja upravljanja digitalnih komunikacij in družbenih medijev v enem najpomembnejših in najbolj obiskanih muzejev na svetu, v muzeju Prado v Madridu. Odgovoren je za ustvarjanje videoposnetkov na različnih socialnih omrežjih. Kar je bilo sprva zamišljeno kot intimni sprehod po galeriji brez obiskovalcev, je postalo digitalna strategija, ki je muzeju prinesla tudi nagrado Webby, ki slavi odličnost na svetovnem spletu in je nekakšen oskar za internetne dosežke.


23.01.2023

Paul Bray, televizijski komentator, dolgoletni predsednik angleške rokometne zveze in njen nekdanji reprezentančni trener

Na svetovnem rokometnem prvenstvu na Poljskem in Švedskem, ki se bo končalo konec tedna je tudi nekaj eksotov. Rokomet, šport kontinentalnih Evropejcev, tudi Slovencev, širi svoje meje, najpočasneje v angleško govorečih državah sveta.


16.01.2023

Nikodem Szczyglowski: Vsi živimo v nekem svojem mehurčku

Esejist, publicist, pisatelj, prevajalec Nikodem Szcyglowski je delal tudi v turizmu – na Baltiku, v Ukrajini in v Sloveniji. Ne prvič v etru Vala 202, gostili smo ga ob začetku vojne v Ukrajini, ko je kot prostovoljec in prevajalec delal na poljsko-ukrajinski meji ter pomagal pri sprejemu beguncev. Trenutno je na pisateljski rezidenci v Ljubljani.


09.01.2023

Eriko Oyakawa: Večina protestov v Peruju se dogaja izven največjih mestnih središč

Je Perujka, hkrati je Japonka – četrta generacija japonskih emigrantov iz Okinawe. Pred nekaj leti je službeno iz Lime prišla na Hrvaško, v Pulo. No, službeno se ni izšlo optimalno, se je pa bolje končalo osebno. Na Hrvaškem je spoznala svojega bodočega moža, Slovenca, in danes živi v Ljubljani. Eriko Oyakawa je gostja tokratne Evrope, osebno!


12.12.2022

Hide The Pain Harold: Kako je inženir elektrotehnike z žalostnim nasmehom postal meme

Vedno je želel dokazati, da ni žalosten človek, čeprav ga je prav njegov žalosten pogled s prisilnim nasmeškom ponesel v svet interneta in slave. Hide The Pain Harold oziroma Skrij bolečino, Harold je ravno zaradi svojega smehljaja, ki se mu riše na obrazu kljub bolečini, postal slaven meme, ki ga poznajo ljudje po vsem svetu. Pravi, da mu na začetku ni bilo všeč, da je predmet (po)smeha, a potem je svojo vlogo zabavnika sprejel. Delno tudi zato, ker mu ob pokojnini prinaša še dodaten zaslužek, ki v teh časih ni zanemarljiv. Pa všeč mu je tudi prepoznavnost, kar je za nekdaj introvertiranega inženirja elektrotehnike povsem nepričakovano. Kako pa se je Madžar András Arató sploh znašel na internetu, kako je sprejel dejstvo, da je postal meme oziroma osebnost, ki ga dejansko ustvari internetna skupnost, in kdo je po njegovem mnenju bolj slaven Madžar - on ali premier Viktor Orban? Prisluhni mu!


02.12.2022

Ksenia Smirnova, ukrajinska novinarka

Ksenia Smirnova je ukrajinska novinarka, ki je z ostalimi novinarji iz vse Evrope spremljala novembrsko zasedanje Evropskega parlamenta v Strasburgu. To je bila njena prva pot v tujino, ne le od začetka vojne v Ukrajini, ampak od začetka pandemije kovida. Svojo poklicno pot je začela kot radijska napovedovalka in novinarka. V nekih drugih časih se je ukvarjala s kulturo in spremljala Evrosong, enkrat vmes je radio zamenjala za televizijo, po za Ukrajino prelomnem letu 2014 pa kulturo za politiko. Danes dela za ukrajinsko televizijo Freedom, prostovoljno pa pomaga tujim novinarjem, ki poročajo o vojni v Ukrajini pridobivati akreditacije, dovoljenja, prevoze in kontakte. O tem, kako jo je sredi noči presenetila vojna in kako se je razjokala, ko se je spet znašla v normalnosti predbožičnega vzdušja v Franciji več v oddaji Evropa Osebno!


28.11.2022

Thiago de Moraes: Vedno sem si želel srečati neandertalce

Tako kot je za dom Brazilijo zamenjal za Anglijo, je tudi delo spletnega oblikovanja zamenjal za ilustriranje in pisanje otroške literature. V njegovi lopi na vrtu hiše v Londonu podobe dobivajo titani, bogovi in druga mitološka bitja, pa tudi raziskovalci, cesarji in gusarji. Njegov Atlas mitov je preveden v 21 jezikov, Atlas zgodovine v 14. Pri nas sta obe knjigi, ki sta prejeli priznanje zlata hruška, izšli pri založbi Morfem, ki je Thiaga de Moraesa gostila na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Kot pravi, so si ljudje veliko prej pripovedovali zgodbe o sebi, kot pa risali na stene votlin in zapisali prvo besedo.


21.11.2022

Anna Dragoš, raziskovalka na Biotehniški fakulteti

Anna Dragoš je Poljakinja, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani, po večletnem dodatnem usposabljanju v tujini pa se je odločila, da kariero na področju mikrobiologije nadaljuje v Sloveniji. Rada ima Belo krajino, ljubljanski Biotehniški fakulteti pa je prinesla prvi projekt Evropskega raziskovalnega sveta.


14.11.2022

Carol Valade, francoski dopisnik iz osrednje Afrike

Carol Valade je neodvisni multimedijski novinar, ki iz Afrike poroča že deset let. Potoval je po njenem zahodnem delu ter poročal o politični krizi v Gvineji in epidemiji ebole. Dokumentiral je, kako se ljudje prilagajajo podnebnim spremembam in kako izumirajo sloni. Nato se je ustalil v Srednjeafriški republiki, kjer je poročal o posledicah državljanske vojne in ruskem vplivu, o katerem govori tudi dokumentarni film Srednjeafriška republika pod ruskim vplivom. Nedavno je bil z njegovim soavtorjem Clementom Di Romo v Evropskem parlamentu zanj tudi nagrajen.


07.11.2022

Šinka Pirija

Gostja Evrope osebno je 90-letna Šinka Pirija iz Jezer na otoku Murter. Pri 17. letih se je zaposlila v tamkajšnji tovarni, kjer so predelovali ribe. Ta predelovalni obrat je otočankam dajal sploh prvo pravo možnost zaposlitve, zato ne preseneča, da gospa Šinka in preostalih 5 žensk še danes navdihuje mlajše generacije. Čeprav otoka razen nekaj obiskov Šibenika praktično ni nikoli zapustila, je pri svojih 90. letih zadovoljna gospa, ki uživa v življenju.


31.10.2022

Fernando Almeyda, kubanski odvetnik in aktivist za človekove pravice

Fernando Almeyda je trideset let star odvetnik in aktivist za človekove pravice s Kube, ki je pred režimom pobegnil v Srbijo. V Evropi osebno spregovori o otroštvu na Kubi, dolgih Castrovih govorih, lakoti, ki uradno nikoli ni obstajala, protestih, tajni policiji, pa tudi naravi in borilnih veščinah.


24.10.2022

Goran Marković, režiser

Eden najuspešnejših srbskih režiserjev ne skriva, da je jugonostalgik. Vseeno poudarja, da je bila nekdanja država verjetno samo iluzija. Na težave prejšnjega sistema je sam najbolje opozarjal s filmi. In to še vedno počne, ne glede na to, da želi trenutna srbska oblast z njim brutalno obračunati. Z Goranom Markovićem, režiserjem filmov Nacionalna klasa, Variola vera, Majstori majstori, Turneja, Tito in jaz, ... se je pogovarjal Gašper Andrinek.


17.10.2022

Mark Webber, nekdanji voznik F1

Mark Webber je v svoji bogati karieri v kraljevem razredu dirkaškega športa dosegel devet zmag, od tega dve na prestižni Veliki nagradi Monaka. Po koncu dirkaške kariere je ostal aktiven na številnih področjih, med drugim je ambasador znamk kot so Porsche, Red Bull in Rolex.


10.10.2022

Michael Knodt, neodvisni novinar in konopljin pacient

Gost Evrope osebno je 54-letni Berlinčan Michael Knodt. Oče štirih otrok, neodvisni novinar in konopljin pacient, ki vsak mesec v lekarni brezplačno dobi 90 gramov konopljinih cvetov. Je vplivnež, kritičen do vplivnežev. Tudi o nemški napovedi polne legalizacije konoplje.


03.10.2022

Sunčica Ana Veldić, hrvaška režiserka in veterinarka

Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.


26.09.2022

Mario Dieringer, nekdanji televizijski novinar in popotnik

Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.


27.06.2022

Irene in Antoine Kaufmann, švicarska vinarja

Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.


13.06.2022

Ralfs Eilands, latvijski glasbenik

Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.


Stran 4 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov