Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.
“Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”
Laura Sacher govori štiri evropske jezike, je bila voditeljica oddaje na italijanskem spletnem radiu, zdaj je podiplomska študentka evropskih študij v Bruslju
Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.
“Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”
Čeprav je na čelu vlade Giuseppe Conte, vsi poslušamo samo o enem članu vlade – notranjem ministru Matteu Salviniju, ki vodi izrazito protimigrantsko politiko, s katero si je kupil odobravanje in podporo predvsem prej pogosto spregledanega prebivalstva pod 41-im vzporednikom.
“Če nanj gledamo zunaj Italije, on ta hip pooseblja simbol političnega vodje. V proces mu je uspelo vključiti del populacije, za katero si nihče ni mislil, da bo sodelovala pri volitvah. Salvini svojo propagando gradi na strahu – živimo v posebnem času dekadence oziroma bolje – šibkosti. Ko smo brez moči, potrebujemo neko osebnost, ki se dvigne nad vsem in Salvini je v tem hipu nekdo, ki ga je italijansko ljudstvo očitno prepoznalo kot rešitelja.”
Populizem se zažira v pore italijanskih prebivalcev, pa tudi v pore vseh Evropejcev. Maja nas tako čakajo volitve v Evropski parlament. Pogovor z Lauro sem snemala že novembra, takrat se o tem nisva pogovarjali, pa vendar spremljam njeno stran na Facebooku in opažam, da sodeluje pri številnih dejavnostih, ki mlade spodbujajo k udeležbi na bližajočih se volitvah.
“Če smo tukaj vsi zbrani na kupu, pomeni, da verjamemo v eno, združeno Evropo. Bruselj je res mednarodno mesto, zanimivo je slišati, kako ljudje iz drugih koncev sveta gledajo na nas. Mislim pa, da je veliko razočaranja, ker se zdi, da nas politiki ne poslušajo, razočarali so nas. V isti sapi pa tudi razmišljamo, kako pomagati, predstaviti rešitve.”
Laura Sacher po koncu študija razmišlja o tem, da bi se zaposlila v kateri od evropskih institucij. Predvsem jo zanimajo odnosi z javnostmi, pri čemer bi lahko širila besedo o Evropski uniji kot o nečem dobrem, v isti sapi pa poudari, da bi morali biti glasniki Unije že učitelji v šolah, mladi bi morali vedeti, zakaj je dobro živeti v svoji državi in zakaj je prednost, da je ta država del neke večje družine.
“Absolutno. Vsaka država članica je zibelka usposabljanja, učenja posameznika. Tam lahko nekdo spozna temelje svoje države in temelje Evropske unije. To je dobro za predstavo o tem, kje otroci živijo, morda pa se ob vsem tem poznavanju institucij kdo celo navduši za to kariero.”
720 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.
“Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”
Laura Sacher govori štiri evropske jezike, je bila voditeljica oddaje na italijanskem spletnem radiu, zdaj je podiplomska študentka evropskih študij v Bruslju
Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.
“Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”
Čeprav je na čelu vlade Giuseppe Conte, vsi poslušamo samo o enem članu vlade – notranjem ministru Matteu Salviniju, ki vodi izrazito protimigrantsko politiko, s katero si je kupil odobravanje in podporo predvsem prej pogosto spregledanega prebivalstva pod 41-im vzporednikom.
“Če nanj gledamo zunaj Italije, on ta hip pooseblja simbol političnega vodje. V proces mu je uspelo vključiti del populacije, za katero si nihče ni mislil, da bo sodelovala pri volitvah. Salvini svojo propagando gradi na strahu – živimo v posebnem času dekadence oziroma bolje – šibkosti. Ko smo brez moči, potrebujemo neko osebnost, ki se dvigne nad vsem in Salvini je v tem hipu nekdo, ki ga je italijansko ljudstvo očitno prepoznalo kot rešitelja.”
Populizem se zažira v pore italijanskih prebivalcev, pa tudi v pore vseh Evropejcev. Maja nas tako čakajo volitve v Evropski parlament. Pogovor z Lauro sem snemala že novembra, takrat se o tem nisva pogovarjali, pa vendar spremljam njeno stran na Facebooku in opažam, da sodeluje pri številnih dejavnostih, ki mlade spodbujajo k udeležbi na bližajočih se volitvah.
“Če smo tukaj vsi zbrani na kupu, pomeni, da verjamemo v eno, združeno Evropo. Bruselj je res mednarodno mesto, zanimivo je slišati, kako ljudje iz drugih koncev sveta gledajo na nas. Mislim pa, da je veliko razočaranja, ker se zdi, da nas politiki ne poslušajo, razočarali so nas. V isti sapi pa tudi razmišljamo, kako pomagati, predstaviti rešitve.”
Laura Sacher po koncu študija razmišlja o tem, da bi se zaposlila v kateri od evropskih institucij. Predvsem jo zanimajo odnosi z javnostmi, pri čemer bi lahko širila besedo o Evropski uniji kot o nečem dobrem, v isti sapi pa poudari, da bi morali biti glasniki Unije že učitelji v šolah, mladi bi morali vedeti, zakaj je dobro živeti v svoji državi in zakaj je prednost, da je ta država del neke večje družine.
“Absolutno. Vsaka država članica je zibelka usposabljanja, učenja posameznika. Tam lahko nekdo spozna temelje svoje države in temelje Evropske unije. To je dobro za predstavo o tem, kje otroci živijo, morda pa se ob vsem tem poznavanju institucij kdo celo navduši za to kariero.”
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Neveljaven email naslov