Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.
“Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”
Laura Sacher govori štiri evropske jezike, je bila voditeljica oddaje na italijanskem spletnem radiu, zdaj je podiplomska študentka evropskih študij v Bruslju
Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.
“Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”
Čeprav je na čelu vlade Giuseppe Conte, vsi poslušamo samo o enem članu vlade – notranjem ministru Matteu Salviniju, ki vodi izrazito protimigrantsko politiko, s katero si je kupil odobravanje in podporo predvsem prej pogosto spregledanega prebivalstva pod 41-im vzporednikom.
“Če nanj gledamo zunaj Italije, on ta hip pooseblja simbol političnega vodje. V proces mu je uspelo vključiti del populacije, za katero si nihče ni mislil, da bo sodelovala pri volitvah. Salvini svojo propagando gradi na strahu – živimo v posebnem času dekadence oziroma bolje – šibkosti. Ko smo brez moči, potrebujemo neko osebnost, ki se dvigne nad vsem in Salvini je v tem hipu nekdo, ki ga je italijansko ljudstvo očitno prepoznalo kot rešitelja.”
Populizem se zažira v pore italijanskih prebivalcev, pa tudi v pore vseh Evropejcev. Maja nas tako čakajo volitve v Evropski parlament. Pogovor z Lauro sem snemala že novembra, takrat se o tem nisva pogovarjali, pa vendar spremljam njeno stran na Facebooku in opažam, da sodeluje pri številnih dejavnostih, ki mlade spodbujajo k udeležbi na bližajočih se volitvah.
“Če smo tukaj vsi zbrani na kupu, pomeni, da verjamemo v eno, združeno Evropo. Bruselj je res mednarodno mesto, zanimivo je slišati, kako ljudje iz drugih koncev sveta gledajo na nas. Mislim pa, da je veliko razočaranja, ker se zdi, da nas politiki ne poslušajo, razočarali so nas. V isti sapi pa tudi razmišljamo, kako pomagati, predstaviti rešitve.”
Laura Sacher po koncu študija razmišlja o tem, da bi se zaposlila v kateri od evropskih institucij. Predvsem jo zanimajo odnosi z javnostmi, pri čemer bi lahko širila besedo o Evropski uniji kot o nečem dobrem, v isti sapi pa poudari, da bi morali biti glasniki Unije že učitelji v šolah, mladi bi morali vedeti, zakaj je dobro živeti v svoji državi in zakaj je prednost, da je ta država del neke večje družine.
“Absolutno. Vsaka država članica je zibelka usposabljanja, učenja posameznika. Tam lahko nekdo spozna temelje svoje države in temelje Evropske unije. To je dobro za predstavo o tem, kje otroci živijo, morda pa se ob vsem tem poznavanju institucij kdo celo navduši za to kariero.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.
“Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”
Laura Sacher govori štiri evropske jezike, je bila voditeljica oddaje na italijanskem spletnem radiu, zdaj je podiplomska študentka evropskih študij v Bruslju
Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije.
“Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”
Čeprav je na čelu vlade Giuseppe Conte, vsi poslušamo samo o enem članu vlade – notranjem ministru Matteu Salviniju, ki vodi izrazito protimigrantsko politiko, s katero si je kupil odobravanje in podporo predvsem prej pogosto spregledanega prebivalstva pod 41-im vzporednikom.
“Če nanj gledamo zunaj Italije, on ta hip pooseblja simbol političnega vodje. V proces mu je uspelo vključiti del populacije, za katero si nihče ni mislil, da bo sodelovala pri volitvah. Salvini svojo propagando gradi na strahu – živimo v posebnem času dekadence oziroma bolje – šibkosti. Ko smo brez moči, potrebujemo neko osebnost, ki se dvigne nad vsem in Salvini je v tem hipu nekdo, ki ga je italijansko ljudstvo očitno prepoznalo kot rešitelja.”
Populizem se zažira v pore italijanskih prebivalcev, pa tudi v pore vseh Evropejcev. Maja nas tako čakajo volitve v Evropski parlament. Pogovor z Lauro sem snemala že novembra, takrat se o tem nisva pogovarjali, pa vendar spremljam njeno stran na Facebooku in opažam, da sodeluje pri številnih dejavnostih, ki mlade spodbujajo k udeležbi na bližajočih se volitvah.
“Če smo tukaj vsi zbrani na kupu, pomeni, da verjamemo v eno, združeno Evropo. Bruselj je res mednarodno mesto, zanimivo je slišati, kako ljudje iz drugih koncev sveta gledajo na nas. Mislim pa, da je veliko razočaranja, ker se zdi, da nas politiki ne poslušajo, razočarali so nas. V isti sapi pa tudi razmišljamo, kako pomagati, predstaviti rešitve.”
Laura Sacher po koncu študija razmišlja o tem, da bi se zaposlila v kateri od evropskih institucij. Predvsem jo zanimajo odnosi z javnostmi, pri čemer bi lahko širila besedo o Evropski uniji kot o nečem dobrem, v isti sapi pa poudari, da bi morali biti glasniki Unije že učitelji v šolah, mladi bi morali vedeti, zakaj je dobro živeti v svoji državi in zakaj je prednost, da je ta država del neke večje družine.
“Absolutno. Vsaka država članica je zibelka usposabljanja, učenja posameznika. Tam lahko nekdo spozna temelje svoje države in temelje Evropske unije. To je dobro za predstavo o tem, kje otroci živijo, morda pa se ob vsem tem poznavanju institucij kdo celo navduši za to kariero.”
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.
Neveljaven email naslov