Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poteka teden razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad, zato bomo tokratno Frekvenco X posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih
Eden izmed letošnjih nobelovcev ima slovenske korenine, prestižnih nagrad se sicer drži tudi hudomušno pravilo.
V tednu razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad smo se posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih.
Japonski biolog Yoshinori Ohsumi je za odkritja v zvezi z mehanizmi avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice, prejel Nobelovo nagrado za medicino. Ugotovitve je mogoče uporabiti tudi pri diagnostiki in zdravljenju nekaterih bolezni, predvsem pri raku, kjer imajo celice okvarjen gen, ki sodeluje pri avtofagiji.
“Celica lahko lastne sestavine razgradi v posebnih tovarnah za razgradnjo (v lizosomih) in potem te osnovne gradnike ponovno uporabi,” pojasnjuje dr. Mateja Erdani Kreft z ljubljanske medicinske fakultete.
Prejemniki Nobelove nagrade v fiziki so britanski znanstveniki, ki delujejo v Združenih državah Amerike: David J. Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi. Z uporabo naprednih matematičnih metod so preučevali nenavadne oblike snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi.
“Pri nizki temperaturi se v snovi magnetni sistem pojavi v obliki vrtincev, ki se povežejo. Ti vrtinci imajo neobičajno lastnost, imajo vrtinčno strukturo in tega se ne da kar uničiti,” eno izmed zanimivosti odkritja razlaga dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko.
Zanimivo, da je Duncan Haldane kmalu po razglasitvi, kot da ne bi bilo nič, kot sleherni dan odšel na univerzo in tam predaval v okviru rednega programa. Haldane je sicer slovenskega rodu, posredno je torej nagrada vsaj malo tudi slovenska.
Nobelovi nagrajenci za kemijo pa so Jean Pierre Sauvage z Univerze v Strasbourgu, James Stoddart – Evanston Illinois in Bernard Feringa iz Nizozemske za oblikovanje in sintezo molekularnih strojev.
“To je naprava, ki ima med seboj gibljive delce, katerih pozicijo lahko natančno reguliramo. Če to lahko delamo ciklično, lahko z vnosom energije ta naprava opravlja delo,” pojasnjuje dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega instituta.
Nobelove nagrade veljajo za najprestižnejše nagrade na področju znanosti, je pa zadnja leta odločitev odbora, da izpostavi le posameznike, deležna vse več kritik. Odkritja in prodori so namreč vse kompleksnejši, za njimi je včasih tudi več, celo več deset ali celo več sto raziskovalcev.
Kot pravi dr. Marko Mikuž, ki vodi slovensko skupino raziskovalcev na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu, sicer pa deluje na IJS in Fakulteti za matematiko in fiziko, se nagrad drži hudomušno pravilo.
“Za Nobelovo nagrado je ključno, da, ko si dovolj mlad, nekaj pametnega narediš, potem pa moraš dovolj dolgo živeti, da prideš na vrsto.”
696 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poteka teden razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad, zato bomo tokratno Frekvenco X posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih
Eden izmed letošnjih nobelovcev ima slovenske korenine, prestižnih nagrad se sicer drži tudi hudomušno pravilo.
V tednu razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad smo se posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih.
Japonski biolog Yoshinori Ohsumi je za odkritja v zvezi z mehanizmi avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice, prejel Nobelovo nagrado za medicino. Ugotovitve je mogoče uporabiti tudi pri diagnostiki in zdravljenju nekaterih bolezni, predvsem pri raku, kjer imajo celice okvarjen gen, ki sodeluje pri avtofagiji.
“Celica lahko lastne sestavine razgradi v posebnih tovarnah za razgradnjo (v lizosomih) in potem te osnovne gradnike ponovno uporabi,” pojasnjuje dr. Mateja Erdani Kreft z ljubljanske medicinske fakultete.
Prejemniki Nobelove nagrade v fiziki so britanski znanstveniki, ki delujejo v Združenih državah Amerike: David J. Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi. Z uporabo naprednih matematičnih metod so preučevali nenavadne oblike snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi.
“Pri nizki temperaturi se v snovi magnetni sistem pojavi v obliki vrtincev, ki se povežejo. Ti vrtinci imajo neobičajno lastnost, imajo vrtinčno strukturo in tega se ne da kar uničiti,” eno izmed zanimivosti odkritja razlaga dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko.
Zanimivo, da je Duncan Haldane kmalu po razglasitvi, kot da ne bi bilo nič, kot sleherni dan odšel na univerzo in tam predaval v okviru rednega programa. Haldane je sicer slovenskega rodu, posredno je torej nagrada vsaj malo tudi slovenska.
Nobelovi nagrajenci za kemijo pa so Jean Pierre Sauvage z Univerze v Strasbourgu, James Stoddart – Evanston Illinois in Bernard Feringa iz Nizozemske za oblikovanje in sintezo molekularnih strojev.
“To je naprava, ki ima med seboj gibljive delce, katerih pozicijo lahko natančno reguliramo. Če to lahko delamo ciklično, lahko z vnosom energije ta naprava opravlja delo,” pojasnjuje dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega instituta.
Nobelove nagrade veljajo za najprestižnejše nagrade na področju znanosti, je pa zadnja leta odločitev odbora, da izpostavi le posameznike, deležna vse več kritik. Odkritja in prodori so namreč vse kompleksnejši, za njimi je včasih tudi več, celo več deset ali celo več sto raziskovalcev.
Kot pravi dr. Marko Mikuž, ki vodi slovensko skupino raziskovalcev na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu, sicer pa deluje na IJS in Fakulteti za matematiko in fiziko, se nagrad drži hudomušno pravilo.
“Za Nobelovo nagrado je ključno, da, ko si dovolj mlad, nekaj pametnega narediš, potem pa moraš dovolj dolgo živeti, da prideš na vrsto.”
Neveljaven email naslov