Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prodorni rudarji v matematičnih rudnikih

03.08.2018

Na slovesnosti v Riu de Janeiru so ta teden podelili najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.

Po štirih letih podelili nove Fieldsove medalje najboljšim mladim matematikom na svetu

Mednarodni matematični kongres je ta teden na slovesnosti v Riu de Janeiru podelil najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.

Letošnji lavreati so 40-letni Caucher Birkar kurdskih korenin, ki je univerzitetni profesor v Cambridgeu, 34-letni Alessio Figalli iz švicarskega Federalnega inštituta za tehnologijo, 36-letni Akshay Venkatesh indijskih korenin iz ameriške univerze Princeton in, najmaljši, 30-letni Peter Scholze, ki je profesor na univerzi v Bonnu.

Gre za največje dosežke v čisti matematiki, ki pokažejo, kaj so najpomembnejša odkritja in preboji v zadnjem času, je pojasnil profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Andrej Bauer. “Vedno gre za klasična matematična področja in večinoma so to matematiki, ki taka področja kombinirajo, naredijo preboj iz enega na drugo.”

Če si matematiko predstavljamo kot rudnike, so področja, ki se jih lotevajo ti vrhunski matematiki, rovi, ki so speljani najgloblje, kjer so že trčili ob granit. Tam je zelo težko najti nov drag kamen, veliko je treba vedeti, zato tja vleče najboljše matematike. – dr. Andrej Bauer

Ukradena medalja

Podelitev pa je skazila nevšečnost. Le nekaj minut po končani slovesnosti so nagrajencu Caucherju Birkarju ukradli medaljo, ki jo je pustil v svojem kovčku. Ko so kovček našli, v njem ni bilo sledu za zlatim odličjem, ocenjenim na 3000 funtov. Zadevo preiskuje brazilska policija.

Slovenijo že obiskal Fieldsov nagrajenec

Spomladi 2017 je v Ljubljani gostoval francoski matematik Cedric Villani, ki je leta 2010 prejel Fieldsovo medaljo. Doktoriral je leta 1998 na pariški univerzi Dauphine, do leta 2017 je bil direktor Inštituta Henri Poincaré na pariški univerzi Sorbonne, zdaj pa je dejaven tudi v francoski politiki, zlasti za področje znanosti.

Ker je strasten matematik, si želi to strast deliti tudi z drugimi, zato je pobudnik poljudne promocije znanosti – predava v osnovnih šolah, gimnazijah, znanstvenih festivalih, je reden gost televizijskih oddaj. Napisal je tudi več poljudnih knjig – njegovo delo Rojstvo teorema (2012) je lani izšlo tudi v slovenskem prevodu.

Villani je bil leta 2014 tudi gost oddaje Evropa osebno na Valu. Poslušate jo lahko tukaj.

 


Frekvenca X

682 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Prodorni rudarji v matematičnih rudnikih

03.08.2018

Na slovesnosti v Riu de Janeiru so ta teden podelili najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.

Po štirih letih podelili nove Fieldsove medalje najboljšim mladim matematikom na svetu

Mednarodni matematični kongres je ta teden na slovesnosti v Riu de Janeiru podelil najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.

Letošnji lavreati so 40-letni Caucher Birkar kurdskih korenin, ki je univerzitetni profesor v Cambridgeu, 34-letni Alessio Figalli iz švicarskega Federalnega inštituta za tehnologijo, 36-letni Akshay Venkatesh indijskih korenin iz ameriške univerze Princeton in, najmaljši, 30-letni Peter Scholze, ki je profesor na univerzi v Bonnu.

Gre za največje dosežke v čisti matematiki, ki pokažejo, kaj so najpomembnejša odkritja in preboji v zadnjem času, je pojasnil profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Andrej Bauer. “Vedno gre za klasična matematična področja in večinoma so to matematiki, ki taka področja kombinirajo, naredijo preboj iz enega na drugo.”

Če si matematiko predstavljamo kot rudnike, so področja, ki se jih lotevajo ti vrhunski matematiki, rovi, ki so speljani najgloblje, kjer so že trčili ob granit. Tam je zelo težko najti nov drag kamen, veliko je treba vedeti, zato tja vleče najboljše matematike. – dr. Andrej Bauer

Ukradena medalja

Podelitev pa je skazila nevšečnost. Le nekaj minut po končani slovesnosti so nagrajencu Caucherju Birkarju ukradli medaljo, ki jo je pustil v svojem kovčku. Ko so kovček našli, v njem ni bilo sledu za zlatim odličjem, ocenjenim na 3000 funtov. Zadevo preiskuje brazilska policija.

Slovenijo že obiskal Fieldsov nagrajenec

Spomladi 2017 je v Ljubljani gostoval francoski matematik Cedric Villani, ki je leta 2010 prejel Fieldsovo medaljo. Doktoriral je leta 1998 na pariški univerzi Dauphine, do leta 2017 je bil direktor Inštituta Henri Poincaré na pariški univerzi Sorbonne, zdaj pa je dejaven tudi v francoski politiki, zlasti za področje znanosti.

Ker je strasten matematik, si želi to strast deliti tudi z drugimi, zato je pobudnik poljudne promocije znanosti – predava v osnovnih šolah, gimnazijah, znanstvenih festivalih, je reden gost televizijskih oddaj. Napisal je tudi več poljudnih knjig – njegovo delo Rojstvo teorema (2012) je lani izšlo tudi v slovenskem prevodu.

Villani je bil leta 2014 tudi gost oddaje Evropa osebno na Valu. Poslušate jo lahko tukaj.

 


02.06.2022

Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost"

Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.


02.06.2022

Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije

Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.


26.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


19.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem

V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


12.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.


05.05.2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.


28.04.2022

Pogled proti vesolju

Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.


21.04.2022

Posluh za znanost pogrešamo že leta

Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.


06.04.2022

Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk

Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?


31.03.2022

Če človeku daš oblast, ga bo ta praviloma pokvarila

Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.


24.03.2022

Razumevanje podatkov in dobra komunikacija sta ključna

Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.


17.03.2022

Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa

Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?


10.03.2022

Urbani toplotni otoki

Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


Stran 6 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov