Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.
Od odkritja tekoče vode na Marsu do kubičnega kilometra velike ledene kocke na Antarktiki; osvetljujemo znanstvene presežke zadnjih mesecev
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah kot v skritem nanosvetu.
Na Marsu, ki smo ga lahko poleti gledali še posebej od blizu, so poleti odkrili tekočo vodo. Kot so v uradnem briefingu sporočili v Italijanski vesoljski agenciji, se namreč posnetkov svetleče plasti, ki so jih dobili z južnega pola Marsa, se ne da razložiti na noben drug način, kot da sklepamo, da je pod ledom tekoča voda. Na južnem polu Marsa naj bi bilo jezero tekoče vode, podobnim jezerom, kakršna najdemo pod ledom na Antarktiki.
Na Marsu je sicer poleti divjal globalen vihar, ki je zadimil dobršen del planeta. Ena od Nasinih sond Opportunity, ki se je bila med viharjem v stanju hibernacije, je v nevarnosti, da se iz nje ne zbudi več. Nasa je ta teden začela 45-dnevni poskus, da z njo znova vzpostavi stik.
Znanstveniki v Cernu so šest let po odkritju Higgsovega bozona potrdili razpad tega osnovnega delca na dva osnovna delca, imenovana kvark b. Ko so pred šestimi leti sporočili, da so dokazali Higgsov bozon, se je izkazalo, da so dokaz našli na zelo nepričakovan oz. manj verjeten način. Zadnjih nekaj let so skušali narediti isto stvar, a to na način, ki je statistično veliko bolj verjeten. Več nam je pojasnil vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. Marko Mikuž.
Z Zemlje smo k Soncu poslali novo sondo Parker, ki bo postala najhitreje potujoče telo, kar so jih kdaj izdelale človeške roke. Po zasuku okoli Venere naj bi sonda Sonce dosegla v začetku novembra in ga v naslednjih sedmih letih 24-krat obkrožila. Najbližje mu bo, ko bo od njega oddaljena le 6 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi Sončevo korono. Kot je ob tem pojasnil astrofizik prof. Tomaž Zwitter, bodo skušali znanstveniki s to misijo dobiti podrobnejše odgovore o Sončevi koroni in zakaj je ta tako vroča, upajo tudi, da bodo spoznali podrobnejše zakonitosti Sončevega vetra.
Odkritje povezave med nevtrini in supermasivnimi črnimi luknjami oziroma blazerji je poleti precej odmevalo, revija Science ga je izpostavila tudi na naslovnici kot nov uspešen primer tako imenovane večglasniške astronomije, ki bo v prihodnje utirala pot novim odkritjem na področju astrofizike. Do zdaj so informacije o vesolju dobivali po večini le s pomočjo svetlobe, v zadnjih letih pa izkoriščajo tudi druge vire. Eden takih so na primer gravitacijski valovi, za kar so lani podelili tudi Nobelovo nagrado za fiziko; no, najnovejše odkritje pa dokazuje, da je mogoče informacije o vesolju zbirati tudi s pomočjo nevtrinov in elektromagnetnega sevanja. V tej mednarodni skupini je sodelovala tudi dr. Gabrijela Zaharijaš z novogoriške univerze.
Konec avgusta so sporočili, da so odkrili nov tip čivčne celice, kakršnega doslej še niso našli pri miših ali drugih laboratorijskih živalih. Celico so poimenovali šipkovi nevroni, dajejo pa upanje, da imamo ljudje vendar povsem čisto svoj tip celic. Novico komentira nevrolog profesor Zvezdan Pirtošek:
Našli so prve pristne dokaze o tem, da so se Neandertalci parili z Denisovci in imeli skupne potomce. Analiza DNA Neandertalcev, Denisovcev in nas je v preteklosti pokazala, da so se vse tri podvrste med seboj srečevale in občasno tudi imele potomce. V genskem zapisu današnjih ljudi (neafriških populacij) namreč dobimo tako dele genetskega zapisa Neandertalcev, kot tudi Denisovcev. Glede na to je bilo pričakovano, da je do stikov prihajalo tudi med Denisovci in Neandertalci, a verjetnost, da bi kadarkoli uspeli dobiti dejanski fosilni ostanek, ki bi to potrdil je bila skorajda nična, nam je pojasnila profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Petra Golja. Že samo za Denisovce je namreč na voljo le par kostnih ostankov, pri čemer vsi pripadajo samo štirim posameznikom, tako da sploh še ne vemo, kako so Denisovci dejansko izgledali. Da bi jim uspelo najti kostne ostanke posameznika, čigar starši pripadajo obema podvrstama, je bilo zato skoraj onkraj predstavljivega. Do tega poletja.V jami Denisova so našli ostanke ženske, ki je že dobila vzdevek Denny, katere mama je bila Neandertalka, oče pa Denisovec.
Morda še ena zanimivost o Denny: Mitohondrijska DNA, majhen delček dednine, ki se deduje samo po materini liniji, kaže, da je Denny precej bolj sorodna Neandertalcem, ki so bivali v jami Vindija, torej na Hrvaškem, kot pa Neandertalcem, katerih fosilne ostanke so našli v jami Denisova. To med drugim kaže na to, da življenjski prostor Neandertalcev ni bil lokalno omejen, pač pa, da so potovali po precej velikem ozemlju.
Paleoarheologi so med izkopavanji v Jordaniji našli več kot 14 000 let stare ostanke drobtin. To je najstarejši kruh, doslej so namreč predvidevali, da je bil kruh na jedilniku šele nekaj tisoč let pozneje. Poljedelska revolucija se je namreč začela šele 2000 let pozneje. Zanimivo je zlasti to, kako so delali ta kruh. Takrat še niso imeli udomačenih žitaric. To so bile divje rastline, do katerih so morali hoditi na desetine kilometrov daleč, da so jih našli dovolj, poleg tega je bilo izjemno naporno zbirati zrnje. Tovrstne sorte zrnja niso odstopile tako rade, treba se je bilo kar namučiti, da si ga izluščil.
696 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.
Od odkritja tekoče vode na Marsu do kubičnega kilometra velike ledene kocke na Antarktiki; osvetljujemo znanstvene presežke zadnjih mesecev
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah kot v skritem nanosvetu.
Na Marsu, ki smo ga lahko poleti gledali še posebej od blizu, so poleti odkrili tekočo vodo. Kot so v uradnem briefingu sporočili v Italijanski vesoljski agenciji, se namreč posnetkov svetleče plasti, ki so jih dobili z južnega pola Marsa, se ne da razložiti na noben drug način, kot da sklepamo, da je pod ledom tekoča voda. Na južnem polu Marsa naj bi bilo jezero tekoče vode, podobnim jezerom, kakršna najdemo pod ledom na Antarktiki.
Na Marsu je sicer poleti divjal globalen vihar, ki je zadimil dobršen del planeta. Ena od Nasinih sond Opportunity, ki se je bila med viharjem v stanju hibernacije, je v nevarnosti, da se iz nje ne zbudi več. Nasa je ta teden začela 45-dnevni poskus, da z njo znova vzpostavi stik.
Znanstveniki v Cernu so šest let po odkritju Higgsovega bozona potrdili razpad tega osnovnega delca na dva osnovna delca, imenovana kvark b. Ko so pred šestimi leti sporočili, da so dokazali Higgsov bozon, se je izkazalo, da so dokaz našli na zelo nepričakovan oz. manj verjeten način. Zadnjih nekaj let so skušali narediti isto stvar, a to na način, ki je statistično veliko bolj verjeten. Več nam je pojasnil vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. Marko Mikuž.
Z Zemlje smo k Soncu poslali novo sondo Parker, ki bo postala najhitreje potujoče telo, kar so jih kdaj izdelale človeške roke. Po zasuku okoli Venere naj bi sonda Sonce dosegla v začetku novembra in ga v naslednjih sedmih letih 24-krat obkrožila. Najbližje mu bo, ko bo od njega oddaljena le 6 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi Sončevo korono. Kot je ob tem pojasnil astrofizik prof. Tomaž Zwitter, bodo skušali znanstveniki s to misijo dobiti podrobnejše odgovore o Sončevi koroni in zakaj je ta tako vroča, upajo tudi, da bodo spoznali podrobnejše zakonitosti Sončevega vetra.
Odkritje povezave med nevtrini in supermasivnimi črnimi luknjami oziroma blazerji je poleti precej odmevalo, revija Science ga je izpostavila tudi na naslovnici kot nov uspešen primer tako imenovane večglasniške astronomije, ki bo v prihodnje utirala pot novim odkritjem na področju astrofizike. Do zdaj so informacije o vesolju dobivali po večini le s pomočjo svetlobe, v zadnjih letih pa izkoriščajo tudi druge vire. Eden takih so na primer gravitacijski valovi, za kar so lani podelili tudi Nobelovo nagrado za fiziko; no, najnovejše odkritje pa dokazuje, da je mogoče informacije o vesolju zbirati tudi s pomočjo nevtrinov in elektromagnetnega sevanja. V tej mednarodni skupini je sodelovala tudi dr. Gabrijela Zaharijaš z novogoriške univerze.
Konec avgusta so sporočili, da so odkrili nov tip čivčne celice, kakršnega doslej še niso našli pri miših ali drugih laboratorijskih živalih. Celico so poimenovali šipkovi nevroni, dajejo pa upanje, da imamo ljudje vendar povsem čisto svoj tip celic. Novico komentira nevrolog profesor Zvezdan Pirtošek:
Našli so prve pristne dokaze o tem, da so se Neandertalci parili z Denisovci in imeli skupne potomce. Analiza DNA Neandertalcev, Denisovcev in nas je v preteklosti pokazala, da so se vse tri podvrste med seboj srečevale in občasno tudi imele potomce. V genskem zapisu današnjih ljudi (neafriških populacij) namreč dobimo tako dele genetskega zapisa Neandertalcev, kot tudi Denisovcev. Glede na to je bilo pričakovano, da je do stikov prihajalo tudi med Denisovci in Neandertalci, a verjetnost, da bi kadarkoli uspeli dobiti dejanski fosilni ostanek, ki bi to potrdil je bila skorajda nična, nam je pojasnila profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Petra Golja. Že samo za Denisovce je namreč na voljo le par kostnih ostankov, pri čemer vsi pripadajo samo štirim posameznikom, tako da sploh še ne vemo, kako so Denisovci dejansko izgledali. Da bi jim uspelo najti kostne ostanke posameznika, čigar starši pripadajo obema podvrstama, je bilo zato skoraj onkraj predstavljivega. Do tega poletja.V jami Denisova so našli ostanke ženske, ki je že dobila vzdevek Denny, katere mama je bila Neandertalka, oče pa Denisovec.
Morda še ena zanimivost o Denny: Mitohondrijska DNA, majhen delček dednine, ki se deduje samo po materini liniji, kaže, da je Denny precej bolj sorodna Neandertalcem, ki so bivali v jami Vindija, torej na Hrvaškem, kot pa Neandertalcem, katerih fosilne ostanke so našli v jami Denisova. To med drugim kaže na to, da življenjski prostor Neandertalcev ni bil lokalno omejen, pač pa, da so potovali po precej velikem ozemlju.
Paleoarheologi so med izkopavanji v Jordaniji našli več kot 14 000 let stare ostanke drobtin. To je najstarejši kruh, doslej so namreč predvidevali, da je bil kruh na jedilniku šele nekaj tisoč let pozneje. Poljedelska revolucija se je namreč začela šele 2000 let pozneje. Zanimivo je zlasti to, kako so delali ta kruh. Takrat še niso imeli udomačenih žitaric. To so bile divje rastline, do katerih so morali hoditi na desetine kilometrov daleč, da so jih našli dovolj, poleg tega je bilo izjemno naporno zbirati zrnje. Tovrstne sorte zrnja niso odstopile tako rade, treba se je bilo kar namučiti, da si ga izluščil.
Neveljaven email naslov