Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.
Od odkritja tekoče vode na Marsu do kubičnega kilometra velike ledene kocke na Antarktiki; osvetljujemo znanstvene presežke zadnjih mesecev
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah kot v skritem nanosvetu.
Na Marsu, ki smo ga lahko poleti gledali še posebej od blizu, so poleti odkrili tekočo vodo. Kot so v uradnem briefingu sporočili v Italijanski vesoljski agenciji, se namreč posnetkov svetleče plasti, ki so jih dobili z južnega pola Marsa, se ne da razložiti na noben drug način, kot da sklepamo, da je pod ledom tekoča voda. Na južnem polu Marsa naj bi bilo jezero tekoče vode, podobnim jezerom, kakršna najdemo pod ledom na Antarktiki.
Na Marsu je sicer poleti divjal globalen vihar, ki je zadimil dobršen del planeta. Ena od Nasinih sond Opportunity, ki se je bila med viharjem v stanju hibernacije, je v nevarnosti, da se iz nje ne zbudi več. Nasa je ta teden začela 45-dnevni poskus, da z njo znova vzpostavi stik.
Znanstveniki v Cernu so šest let po odkritju Higgsovega bozona potrdili razpad tega osnovnega delca na dva osnovna delca, imenovana kvark b. Ko so pred šestimi leti sporočili, da so dokazali Higgsov bozon, se je izkazalo, da so dokaz našli na zelo nepričakovan oz. manj verjeten način. Zadnjih nekaj let so skušali narediti isto stvar, a to na način, ki je statistično veliko bolj verjeten. Več nam je pojasnil vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. Marko Mikuž.
Z Zemlje smo k Soncu poslali novo sondo Parker, ki bo postala najhitreje potujoče telo, kar so jih kdaj izdelale človeške roke. Po zasuku okoli Venere naj bi sonda Sonce dosegla v začetku novembra in ga v naslednjih sedmih letih 24-krat obkrožila. Najbližje mu bo, ko bo od njega oddaljena le 6 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi Sončevo korono. Kot je ob tem pojasnil astrofizik prof. Tomaž Zwitter, bodo skušali znanstveniki s to misijo dobiti podrobnejše odgovore o Sončevi koroni in zakaj je ta tako vroča, upajo tudi, da bodo spoznali podrobnejše zakonitosti Sončevega vetra.
Odkritje povezave med nevtrini in supermasivnimi črnimi luknjami oziroma blazerji je poleti precej odmevalo, revija Science ga je izpostavila tudi na naslovnici kot nov uspešen primer tako imenovane večglasniške astronomije, ki bo v prihodnje utirala pot novim odkritjem na področju astrofizike. Do zdaj so informacije o vesolju dobivali po večini le s pomočjo svetlobe, v zadnjih letih pa izkoriščajo tudi druge vire. Eden takih so na primer gravitacijski valovi, za kar so lani podelili tudi Nobelovo nagrado za fiziko; no, najnovejše odkritje pa dokazuje, da je mogoče informacije o vesolju zbirati tudi s pomočjo nevtrinov in elektromagnetnega sevanja. V tej mednarodni skupini je sodelovala tudi dr. Gabrijela Zaharijaš z novogoriške univerze.
Konec avgusta so sporočili, da so odkrili nov tip čivčne celice, kakršnega doslej še niso našli pri miših ali drugih laboratorijskih živalih. Celico so poimenovali šipkovi nevroni, dajejo pa upanje, da imamo ljudje vendar povsem čisto svoj tip celic. Novico komentira nevrolog profesor Zvezdan Pirtošek:
Našli so prve pristne dokaze o tem, da so se Neandertalci parili z Denisovci in imeli skupne potomce. Analiza DNA Neandertalcev, Denisovcev in nas je v preteklosti pokazala, da so se vse tri podvrste med seboj srečevale in občasno tudi imele potomce. V genskem zapisu današnjih ljudi (neafriških populacij) namreč dobimo tako dele genetskega zapisa Neandertalcev, kot tudi Denisovcev. Glede na to je bilo pričakovano, da je do stikov prihajalo tudi med Denisovci in Neandertalci, a verjetnost, da bi kadarkoli uspeli dobiti dejanski fosilni ostanek, ki bi to potrdil je bila skorajda nična, nam je pojasnila profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Petra Golja. Že samo za Denisovce je namreč na voljo le par kostnih ostankov, pri čemer vsi pripadajo samo štirim posameznikom, tako da sploh še ne vemo, kako so Denisovci dejansko izgledali. Da bi jim uspelo najti kostne ostanke posameznika, čigar starši pripadajo obema podvrstama, je bilo zato skoraj onkraj predstavljivega. Do tega poletja.V jami Denisova so našli ostanke ženske, ki je že dobila vzdevek Denny, katere mama je bila Neandertalka, oče pa Denisovec.
Morda še ena zanimivost o Denny: Mitohondrijska DNA, majhen delček dednine, ki se deduje samo po materini liniji, kaže, da je Denny precej bolj sorodna Neandertalcem, ki so bivali v jami Vindija, torej na Hrvaškem, kot pa Neandertalcem, katerih fosilne ostanke so našli v jami Denisova. To med drugim kaže na to, da življenjski prostor Neandertalcev ni bil lokalno omejen, pač pa, da so potovali po precej velikem ozemlju.
Paleoarheologi so med izkopavanji v Jordaniji našli več kot 14 000 let stare ostanke drobtin. To je najstarejši kruh, doslej so namreč predvidevali, da je bil kruh na jedilniku šele nekaj tisoč let pozneje. Poljedelska revolucija se je namreč začela šele 2000 let pozneje. Zanimivo je zlasti to, kako so delali ta kruh. Takrat še niso imeli udomačenih žitaric. To so bile divje rastline, do katerih so morali hoditi na desetine kilometrov daleč, da so jih našli dovolj, poleg tega je bilo izjemno naporno zbirati zrnje. Tovrstne sorte zrnja niso odstopile tako rade, treba se je bilo kar namučiti, da si ga izluščil.
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.
Od odkritja tekoče vode na Marsu do kubičnega kilometra velike ledene kocke na Antarktiki; osvetljujemo znanstvene presežke zadnjih mesecev
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah kot v skritem nanosvetu.
Na Marsu, ki smo ga lahko poleti gledali še posebej od blizu, so poleti odkrili tekočo vodo. Kot so v uradnem briefingu sporočili v Italijanski vesoljski agenciji, se namreč posnetkov svetleče plasti, ki so jih dobili z južnega pola Marsa, se ne da razložiti na noben drug način, kot da sklepamo, da je pod ledom tekoča voda. Na južnem polu Marsa naj bi bilo jezero tekoče vode, podobnim jezerom, kakršna najdemo pod ledom na Antarktiki.
Na Marsu je sicer poleti divjal globalen vihar, ki je zadimil dobršen del planeta. Ena od Nasinih sond Opportunity, ki se je bila med viharjem v stanju hibernacije, je v nevarnosti, da se iz nje ne zbudi več. Nasa je ta teden začela 45-dnevni poskus, da z njo znova vzpostavi stik.
Znanstveniki v Cernu so šest let po odkritju Higgsovega bozona potrdili razpad tega osnovnega delca na dva osnovna delca, imenovana kvark b. Ko so pred šestimi leti sporočili, da so dokazali Higgsov bozon, se je izkazalo, da so dokaz našli na zelo nepričakovan oz. manj verjeten način. Zadnjih nekaj let so skušali narediti isto stvar, a to na način, ki je statistično veliko bolj verjeten. Več nam je pojasnil vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. Marko Mikuž.
Z Zemlje smo k Soncu poslali novo sondo Parker, ki bo postala najhitreje potujoče telo, kar so jih kdaj izdelale človeške roke. Po zasuku okoli Venere naj bi sonda Sonce dosegla v začetku novembra in ga v naslednjih sedmih letih 24-krat obkrožila. Najbližje mu bo, ko bo od njega oddaljena le 6 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi Sončevo korono. Kot je ob tem pojasnil astrofizik prof. Tomaž Zwitter, bodo skušali znanstveniki s to misijo dobiti podrobnejše odgovore o Sončevi koroni in zakaj je ta tako vroča, upajo tudi, da bodo spoznali podrobnejše zakonitosti Sončevega vetra.
Odkritje povezave med nevtrini in supermasivnimi črnimi luknjami oziroma blazerji je poleti precej odmevalo, revija Science ga je izpostavila tudi na naslovnici kot nov uspešen primer tako imenovane večglasniške astronomije, ki bo v prihodnje utirala pot novim odkritjem na področju astrofizike. Do zdaj so informacije o vesolju dobivali po večini le s pomočjo svetlobe, v zadnjih letih pa izkoriščajo tudi druge vire. Eden takih so na primer gravitacijski valovi, za kar so lani podelili tudi Nobelovo nagrado za fiziko; no, najnovejše odkritje pa dokazuje, da je mogoče informacije o vesolju zbirati tudi s pomočjo nevtrinov in elektromagnetnega sevanja. V tej mednarodni skupini je sodelovala tudi dr. Gabrijela Zaharijaš z novogoriške univerze.
Konec avgusta so sporočili, da so odkrili nov tip čivčne celice, kakršnega doslej še niso našli pri miših ali drugih laboratorijskih živalih. Celico so poimenovali šipkovi nevroni, dajejo pa upanje, da imamo ljudje vendar povsem čisto svoj tip celic. Novico komentira nevrolog profesor Zvezdan Pirtošek:
Našli so prve pristne dokaze o tem, da so se Neandertalci parili z Denisovci in imeli skupne potomce. Analiza DNA Neandertalcev, Denisovcev in nas je v preteklosti pokazala, da so se vse tri podvrste med seboj srečevale in občasno tudi imele potomce. V genskem zapisu današnjih ljudi (neafriških populacij) namreč dobimo tako dele genetskega zapisa Neandertalcev, kot tudi Denisovcev. Glede na to je bilo pričakovano, da je do stikov prihajalo tudi med Denisovci in Neandertalci, a verjetnost, da bi kadarkoli uspeli dobiti dejanski fosilni ostanek, ki bi to potrdil je bila skorajda nična, nam je pojasnila profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Petra Golja. Že samo za Denisovce je namreč na voljo le par kostnih ostankov, pri čemer vsi pripadajo samo štirim posameznikom, tako da sploh še ne vemo, kako so Denisovci dejansko izgledali. Da bi jim uspelo najti kostne ostanke posameznika, čigar starši pripadajo obema podvrstama, je bilo zato skoraj onkraj predstavljivega. Do tega poletja.V jami Denisova so našli ostanke ženske, ki je že dobila vzdevek Denny, katere mama je bila Neandertalka, oče pa Denisovec.
Morda še ena zanimivost o Denny: Mitohondrijska DNA, majhen delček dednine, ki se deduje samo po materini liniji, kaže, da je Denny precej bolj sorodna Neandertalcem, ki so bivali v jami Vindija, torej na Hrvaškem, kot pa Neandertalcem, katerih fosilne ostanke so našli v jami Denisova. To med drugim kaže na to, da življenjski prostor Neandertalcev ni bil lokalno omejen, pač pa, da so potovali po precej velikem ozemlju.
Paleoarheologi so med izkopavanji v Jordaniji našli več kot 14 000 let stare ostanke drobtin. To je najstarejši kruh, doslej so namreč predvidevali, da je bil kruh na jedilniku šele nekaj tisoč let pozneje. Poljedelska revolucija se je namreč začela šele 2000 let pozneje. Zanimivo je zlasti to, kako so delali ta kruh. Takrat še niso imeli udomačenih žitaric. To so bile divje rastline, do katerih so morali hoditi na desetine kilometrov daleč, da so jih našli dovolj, poleg tega je bilo izjemno naporno zbirati zrnje. Tovrstne sorte zrnja niso odstopile tako rade, treba se je bilo kar namučiti, da si ga izluščil.
Po navdihu projekta Večer zvokov finskega nacionalnega radia v dvodelni seriji raziskujemo zvočni spomin.
Didier Queloz je profesor fizike na Univerzi v Cambridgeu in na ženevski univerzi. Leta 2019 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za "odkritje eksoplaneta, ki kroži okoli soncu podobne zvezde". V intervjuju za Val 202 se je spomnil časov sredi 90. let, ko je odkritju o najdenem planetu verjel le on sam. Danes pa – kako povedno – v tej veji fizike deluje več tisoč raziskovalcev, obeta celo, da preseže samo mater astrofiziko. 56-letni Švicar je jasen in neizprosno odkrit o neumnosti razpredanj o potovanju na oddaljene svetove, saj moramo najprej poskrbeti za naš planet. Da je Zemlja edini dom, ki ga imamo, in da smo bili ustvarjeni zanj in na njem, pa tudi o tem, da je Elon Musk norec.
Tudi v Frekvenci bomo primaknili piko letošnjemu letu, a revizije se ne lotevamo sami, ampak ob pomoči nekaterih letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev. Tako boste lahko slišali, kakšni raziskovalni uspehi so njim prinesli to prestižno nacionalno priznanje v znanosti in kaj je po njihovem zaznamovalo globalno znanstveno leto. Pregled je ob njihovi pomoči pripravila Maja Ratej.
Osemmilijardti človek se je letos rodil v Dominikanski republiki, sedemmilijardti leta 2011 v Bangladešu, danes 23-letni Sarajevčan Adnan Mević je bil leta 1999 šestmilijardti človek na svetu, leta 1986 pa so za petmilijardtega Zemljana proglasili v Zagrebu rojenega Mateja Gasparja. Različne institucije poskušajo čim natančneje izračunati dan, ko naj bi število prebivalcev sveta doseglo okroglo mejo, a to so le ocene, ki se med seboj razlikujejo.
Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje. Toda stanje javne razprave je tudi na teh področjih zelo polarizirano in daleč od konstruktivne izmenjave argumentov in iskanja soglasja. Zakaj je družba tako ideološka polarizirana in zakaj je to škodljivo? Kakšna je odgovornost medijev in resnična moč družabnih omrežij? Kdaj je lahko polarizacija tudi koristna? Sogovorniki: novinar in proučevalec polarizacije Kurt Strand, politolog in sociolog Luca Versteegen in filozof Sašo Dolenc.
November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke.
Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja.
Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.
Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja. V prvi epizodi se tako spoznavamo z njihovo tridimenzionalno obliko in s tem, zakaj je poznavanje te oblike pomembno v znanosti, sploh na področju poznavanja bolezni in načrtovanja novih zdravil. Sprehodimo se skozi nobelovce, ki so gradili to piramido znanja o proteinih, in ugotavljamo, kakšni so začetki napovedovanja oblik proteinov ob pomoči računalnikov.
Stroju je uspelo tisto, česar človek ni zmogel. S pomočjo umetne inteligence AlphaFold2 so pred dvema letoma napovedali tridimenzionalno obliko 200 milijonov proteinov. Prej smo jih poznali približno 170 tisoč. V novi seriji Frekvence X se bomo spraševali, zakaj sploh je pomembno poznati oblike proteinov, kaj znanstvenikom ena oblika proteina pove o njegovih lastnostih, kaj sploh so proteini? Zanimali nas bodo tisti molekularni stroji, ki nam omogočajo, da živimo. Proteini v našem telesu. Pridružite se nam naslednje tri četrtke, naročite se na podkast, da česa ne zamudite.
"Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev." Pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva.
So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!
Morda se spomnite, aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji. Podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Za tokratno Frekvenco X smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero.
V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo?
Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.
Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
Neveljaven email naslov