Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Dr. Uroš Seljak je pred kratkim prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, ki jo podeljuje ameriška univerza Yale. V intervjuju pojasni, kako se je vroče vesolje 379 tisoč let po nastanku dovolj ohladilo, da je postalo prozorno. Takratno svetlobo tudi zdaj, to je skoraj 14 milijard let pozneje, opazimo kot mikrovalovno sevanje ozadja. V utemeljitvi nagrade Gruberjeve fundacije so zapisali, da je dr. Seljak leta 1997 pokazal, kako iz opazovanj tega sevanja izluščiti starost in sestavo vesolja, pa tudi, kaj je ta svetloba doživela na poti do nas. Njegovi dosežki so pomembna motivacija za iskanje polarizacije v sevanju ozadja.
Dr. Uroš Seljak je eden najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov in predavatelj na univerzi Berkeley v ZDA.
Dr. Uroš Seljak je leta 2019 prejel tudi nagrado za znanstveno fotografijo vesolja.
foto: Uroš Seljak
S pomočjo kozmoloških podatkov, uporabo statističnih metod in izkušnjami, je mogoče razumeti tudi druga znanstvena področja. Raziskovalna skupina dr. Uroša Seljaka med drugim tako analizira tudi potek pandemije koronavirusa, veliko izzivov vidijo tudi na področju podnebnih sprememb.
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Dr. Uroš Seljak je pred kratkim prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, ki jo podeljuje ameriška univerza Yale. V intervjuju pojasni, kako se je vroče vesolje 379 tisoč let po nastanku dovolj ohladilo, da je postalo prozorno. Takratno svetlobo tudi zdaj, to je skoraj 14 milijard let pozneje, opazimo kot mikrovalovno sevanje ozadja. V utemeljitvi nagrade Gruberjeve fundacije so zapisali, da je dr. Seljak leta 1997 pokazal, kako iz opazovanj tega sevanja izluščiti starost in sestavo vesolja, pa tudi, kaj je ta svetloba doživela na poti do nas. Njegovi dosežki so pomembna motivacija za iskanje polarizacije v sevanju ozadja.
Dr. Uroš Seljak je eden najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov in predavatelj na univerzi Berkeley v ZDA.
Dr. Uroš Seljak je leta 2019 prejel tudi nagrado za znanstveno fotografijo vesolja.
foto: Uroš Seljak
S pomočjo kozmoloških podatkov, uporabo statističnih metod in izkušnjami, je mogoče razumeti tudi druga znanstvena področja. Raziskovalna skupina dr. Uroša Seljaka med drugim tako analizira tudi potek pandemije koronavirusa, veliko izzivov vidijo tudi na področju podnebnih sprememb.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Neveljaven email naslov