Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Znanost redko zaide pod predvolilne žaromete. Tudi po precej intenzivnem koronskem obdobju, v katerem je odigrala pomembno vlogo, so tokratni volilni programi precej predvidljivi z vizijami glede sistemske ureditve področja znanosti pri nas. V tokratni Frekvenci X z gosti analiziramo, kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas, in se odzivamo na aktualne pereče teme, med njimi na ustanavljanje novih znanstvenih raziskovalnih zavodov, izvajanje nove zakonodaje za področje znanosti in nenazadnje tudi na to, kakšna je slovenska znanost izšla iz težavne koronske dobe.
"Obstajajo kritične točke znotraj znanosti. Eno je, da znanost počisti znotraj sebe. Po drugi strani se razpoke opazijo tudi od zunaj, ker sami nismo dovolj poenoteni. To so določeni odločevalci pripravljeni izkoristiti in na tak način najdejo svojo alternativno resnico, ki ni resnica." – Rok Novak
V studio smo povabili direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo prof. Majo Ravnikar in direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Ota Lutharja in se na inštitutu Jožefa Stefana pogovarjali z raziskovalcema Janjo Vidmar in Rokom Novakom.
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Znanost redko zaide pod predvolilne žaromete. Tudi po precej intenzivnem koronskem obdobju, v katerem je odigrala pomembno vlogo, so tokratni volilni programi precej predvidljivi z vizijami glede sistemske ureditve področja znanosti pri nas. V tokratni Frekvenci X z gosti analiziramo, kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas, in se odzivamo na aktualne pereče teme, med njimi na ustanavljanje novih znanstvenih raziskovalnih zavodov, izvajanje nove zakonodaje za področje znanosti in nenazadnje tudi na to, kakšna je slovenska znanost izšla iz težavne koronske dobe.
"Obstajajo kritične točke znotraj znanosti. Eno je, da znanost počisti znotraj sebe. Po drugi strani se razpoke opazijo tudi od zunaj, ker sami nismo dovolj poenoteni. To so določeni odločevalci pripravljeni izkoristiti in na tak način najdejo svojo alternativno resnico, ki ni resnica." – Rok Novak
V studio smo povabili direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo prof. Majo Ravnikar in direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Ota Lutharja in se na inštitutu Jožefa Stefana pogovarjali z raziskovalcema Janjo Vidmar in Rokom Novakom.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov