V ljudski modrosti se je za vsak mesec leta ohranilo več pregovorov v zvezi z vremenom, saj je to v časih, ko je bil človek bolj povezan z naravo in njenimi letnimi časi, močno krojilo njegov vsakdan in njegove dejavnosti. Mesec januar so včasih imenovali prosinec, kar nekateri povezujejo z glagolom prositi, drugi pa prosinec razlagajo z daljšanjem dneva, ko svetloba sije in proseva skozi oblake. Staro slovensko ime za mesec februar je svečan, kar se lahko nanaša na krščanski praznik svečnica, lahko pa tudi na zimski mraz, ko s streh visijo ledene sveče. Za marec najdemo ime sušec pa tudi brezen. Etimologi brezen in breznik navezujejo na brezo, ki naj bi marca že dajala osvežilni sok. Po sušnem obdobju, ko se zemlja ogreje, začne odganjati trava, tako je mali traven ali travnik ime za mesec april, ko začne narava zeleneti. Maj ima poleg velikega travna veliko imen, ki se nanašajo na cvetje in rože: majnik, cvetnar, rožni cvet.