Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čas vinilne revolucije še ni minil, zato številni glasbeniki želijo vtisniti svoje nove izdaje na vinilne plošče, ki se še vedno dobro prodajajo. Sprehodimo se po prav posebnem prostoru, ki je posvečen izdajam na teh nosilcih, in sicer po newyorški ploščarni Village Revival Records, ki svoje kupce spreminja v prijatelje. Za to je zaslužen lastnik in kurator te glasbene ustanove Jamal Alnasr, ki ga obišče Klara Zupančič.
Čas vinilne revolucije še ni minil, zato številni glasbeniki želijo vtisniti svoje nove izdaje na vinilne plošče, ki se še vedno dobro prodajajo. Sprehodimo se po prav posebnem prostoru, ki je posvečen izdajam na teh nosilcih, in sicer po newyorški ploščarni Village Revival Records, ki svoje kupce spreminja v prijatelje. Za to je zaslužen lastnik in kurator te glasbene ustanove Jamal Alnasr, ki ga obišče Klara Zupančič.
Ob pomoči domače glasbenice Neishe in glasbenega producenta Dejana Radičevića se poglobimo v kreativni proces nastajanja skladbe. Tiste, ki jo slišite po radiu. Neisha in Dejan sta kreativni tandem že skoraj dve desetletji. V vseh teh letih sta tesno sodelovala pri številnih uspešnicah. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija sta v pogovoru z Andrejem Karolijem razkrila tako kreativni kot produkcijski vidik ustvarjanja glasbe.
V zadnji epizodi Glasbene debate se glasbeni uredniki pogovarjajo o koncertni industriji v Sloveniji, dinamičnem dvigovanju cen vstopnic in mačehovskem odnosu do kulture.
V dveh Glasbenih zgodbah so glasbeni uredniki razpravljali o visokih cenah vstopnic za koncerte, tokrat pa se poglobimo v razloge zanje. Stroški naraščajo na vsakem koraku, nič drugače ni v glasbeni industriji, težave pa je še povečala pandemija. Ta je vplivala tudi na koncerte pri nas, ni pa edini razlog za odsotnost koncertov največjih glasbenih imen.
V preteklosti smo vstopnice za koncerte kupovali v trgovinah in jih v spomin ohranili v omarah v fizični obliki, danes pa so se pravila igre spremenila.
Glasbeni uredniki soočajo mnenja o koncertnih tegobah, visokih cenah vstopnic, mednarodnih imenih v Sloveniji, brezplačnih koncertih in težavah, ki jih ti prinašajo.
Poletje še ni reklo zadnje, torej dober čas, da Klara Zupančič, Neja Jerant, Žiga Klančar, Tomaž Purkart in Jernej Vene spomnijo na nekaj koncertov, ki so jih obiskali v zadnjih mesecih.
Kanadska skupina Sum 41 je začela ustvarjati že leta 1996 in v svoji bogati karieri izdala številne uspešnice, ki so zasedle svetovne glasbene lestvice. Znana je tudi po svojih dolgih in pogostih turnejah, ki se bodo prav kmalu končale. Napovedala je namreč, da se bo poslovila od studiev in koncertnih odrov. A odšla bo z velikim hrupom. Še vse leto se bo potikala po svetu. 15. junija je nastopila tudi na avstrijskem festivalu Nova Rock, na katerem smo člana Dava Baksha in Jasona McCaslina ujeli pred mikrofon.
Med 10. in 13. julijem je v Ljubljani potekal 65 Jazz Festival, na katerem so se zvrstili tako domači kot tuji glasbeniki. Ponudil je prostor pod soncem za publiko, ki ima rada neustaljene melodije in ki raje kot odgovore postavlja vprašanja. Eno izmed glavnih imen festivala je bil tudi Chief Adjuah, neworleanški glasbenik, skladatelj in inovator, ki smo ga pred koncertom ujeli v avli hotela.
Roskilde je ne samo največji poletni glasbeni festival na Danskem, ampak tudi eden največjih v Evropi. Vsako leto na sever Evrope privabi 130 tisoč obiskovalcev. Že desetletja festival slovi po odlični in raznoliki ponudbi glasbenih izvajalcev, njegova 52. izvedba pa je letos po besedah starejših obiskovalcev bližje predvsem mlajšim generacijam.
Od 13. do 16. junija se je v Avstriji odvil festival Nova Rock, ki je v štirih dneh na treh odrih ponudil veliko dobre glasbe in zabave. Nastopili so Green Day, Billy Talent, Jane's Addiction, Avenged Sevenfold, Maneskin, Avril Lavigne, Alice Cooper in mnogi drugi.
Kultura hip hopa v Sloveniji je že približno 40 let zelo močna, še vedno vztraja ter pridobiva nove ljubitelje in ustvarjalce. A tudi ustvarjalci morajo nekje začeti in se uriti, prav to pa ponuja mladinski natečaj Mladi rapetek, ki že deveto leto mladim ponuja delavnice vseh hiphopovskih zvrsti: rap, ples, grafitiranje, ustvarjanje beatov oz. beatmaking, didžejanje in beatbox. Mladi in Zlati rapetek, to je verzija za odrasle, sta letos organizirala dve delavnici v maju, udeleženci pa so lahko pokazali svoje veščine na končnem nastopu v soboto.
Letos nas doma in v bližini čaka več tisoč koncertov in festivalov, ki nas k obisku vabijo z zvenečimi imeni svetovne glasbene scene. Po dolgotrajnem zaprtju prireditvenih prostorov in boju za obstanek številnih neodvisnih prizorišč pa na nevzdržnosti glasbenega posla in še posebej koncertnih turnej vse bolj opozarjajo glasbeniki, ki se spopadajo z dvigom cen na vseh področjih. Kljub temu pri nas obstajajo različne vrste pomoči za glasbenike, ki prodirajo v tujino, sporočata Miha Prašnikar in Matevž Bitenc.
Prejšnji teden je v 61. letu starosti zaradi srčnega napada umrl glasbenik in producent Steve Albini. Še raje kot producent se je opisal kot zvočni inženir, ki je slovel po svoji punkovski delovni etiki v slogu "naredi sam". Albini je bil velik kritik glasbene industrije, ki naj bi izkoriščala glasbenike in glasbenice ter jih napeljevala k stilistično homogenemu izražanju.
Pretekli petkov večer bi minil v nebesnem znamenju Čomp, če bi ta obstajal. Zagotovo pa je bila konstelacija zvezd prava za izvrstno praznovanje 30. obletnice skupine Čompe. Čompe se v svojem ustvarjanju sprehajajo čez pesniške opuse Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka, Andreja Rozmana - Roze, morda najbolj prepoznavno vez pa je Janez Škof stkal okoli besedil Daneta Zajca.
"Nobene strasti ni več v meni. Bolje je izgoreti kot pa zbledeti," je v poslovilnem pismu Kurt Cobain citiral pesem Neila Younga. Od samomora Kurta Cobaina danes mineva 30 let, več, kot jih je štel ob svoji smrti, ko se je pridružil neslavnemu klubu 27.
Festival Tresk pod okriljem Radia Študent že 15 let predstavlja obračun glasbe in založništva. Z vizualnimi natečaji, pogovori, koncerti in klubskimi dogodki Tresk tematizira neodvisno glasbeno sceno in plete socialno mrežo glasbenikov, vizualnih ustvarjalcev, založnikov, distributerjev, organizatorjev, medijev, trgovcev ter podpornikov in poslušalcev.
Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.
MENT Ljubljana je eden vodilnih predstavitvenih festivalov in glasbenih konferenc v Srednji in Vzhodni Evropi ter največji tovrstni dogodek v regiji. Je večkrat nagrajeni festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. V Glasbeni zgodbi se o festivalu MENT pogovarjata Klara Zupančič in umetniški direktor ter vodja festivala Andraž Kajzer.
Pretekli teden je v nizozemskem mestu Groningen potekal festival Eurosonic. Gre za neprofitno organizacijo in neodvisno platformo, namenjeno promociji in odkrivanju nove evropske in nizozemske glasbe. Na štiridnevnem predstavitvenem festivalu in glasbeni konferenci na različnih prizoriščih v Groningenu so se predstavili tudi trije domači glasbeni izvajalci Joker Out, Freekind in Hei'An. Prek EBU-ja se je nastopajočim na festivalu pridružila tudi Neja Jerant.
Neveljaven email naslov