Kaj je danes pravzaprav še ostalo od velike razsvetljenske ideje o napredku človeškega duha, o končni zmagi razuma in svobodi vsakega posameznika? Razsvetljeno stoletje, ki je omogočilo francosko revolucijo in postavilo temelje številnim političnim in družbenim pridobitvam, ki jih imamo danes za samoumevne, je temeljilo prav na zaupanju v moč razuma. Zdi pa se, da je 21. stoletje razumu izrazito nenaklonjeno. Na številnih področjih se mu počasi, a vztrajno odreka avtoriteto oziroma se jo postavlja v oklepaj. Sočasno se zdi, da se tudi polje svobode krči. Svoboda posameznika in z njo kar najtesneje povezane univerzalne človekove pravice se v pogojih, ko so različne suženjske oblike dela povsod po svetu v porastu, zdijo kot naivno sanjarjenje zanesenjakov brez prave podlage v realnosti. Je temu res tako?

O tem se bomo v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali  z gostom, filozofom dr. Gregorjem Kroupo.