Žal danes vse več staršev ne bere pravljic svojim otrokom, kar je neznanska in nepopravljiva škoda. Prebiranje zgodb skozi skupno branje je namreč neprecenljiva dota, brez katere ne bi smelo miniti nobeno otroštvo. Šele v zreli dobi se namreč pokaže, kako pomembno je branje, zlasti v najzgodnejšem obdobju, za naš celostni razvoj in seveda skozi celotno življenje. Po mednarodnih primerjavah bralna pismenost mladih pri nas pada. To ni dober obet, zlasti še za jezik in maloštevilni narod, ki ga govori. Zato je pomembno vseživljenjsko spodbujanje branja, ki posamezniku krepi samozavest, predvsem pa kritični diskurz. V distopičnem romanu Fahrenheit 451 je ameriški pisatelj Ray Bradbury že leta 1953 naslikal grozljivi svet brez knjig, kjer "gasilci" ne gasijo, pač pa je njihova vloga sežiganje knjig. Takrat so si posamezniki, ki so se uprli tej tiraniji izrojenega sistema števil in slik, knjige shranili v svoj spomin in jih tako z ustnim izročilom prenašali iz roda v rod. Žal pa se vse bolj zdi, da danes pogumno pariramo tej distopiji in zato je nujno, da knjiga ostane pomembna sopotnica otrok in mladostnikov, da bi lahko, ko bodo ti odrasli, zanje navdušili tudi svoje otroke. Svet brez knjig in branja mora biti in ostati za družbo in ljudi preprosto nedopusten. V tokratnem Grafoskopu tik pred poletnimi počitnicami in dopusti, ko nam knjige že pregovorno raje zajadrajo v roke, torej o knjigah in še zlasti pomenu skupnega branja. Sogovornica – Natalija Žalec, Andragoški center Republike Slovenije Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Miha Klemenčič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2024