Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart.
Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame.
V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Gostimo igralsko zasedbo gledališke predstave Rumena luna - balada o Lejli in Leeju, ki je nekakšen sodoben najstniški Bonnie & Clyde
Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart.
Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati.
Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame.
V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart.
Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame.
V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Gostimo igralsko zasedbo gledališke predstave Rumena luna - balada o Lejli in Leeju, ki je nekakšen sodoben najstniški Bonnie & Clyde
Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart.
Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati.
Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame.
V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković.
Tokrat smo v Gymnasiumu gostili Sewage system, mlado alternativno glasbeno zasedbo, underground rap kolektiv, ki ga sestavljajo Luka Čander (Ycore), Nejc Fritsch (Kachanr) in Jernej Zagernik (Digitalni Bambi), z voditeljico Liano Buršič pa so preizpraševali svoj odnos do kreativnosti, vloge umetniških imen, tišine, življenjske nazore in poti, ki vse objema predanost glasbenemu ustvarjanju. V oddaji lahko slišite tudi skladbi Barje in Soba 103 z njihovih EP-jev Barje in Maximarket.
Gasilci so tisti, ki priskočijo na pomoč, ko vsi ostali bežijo stran. Ena izmed pomembnejših nalog gasilskih društev je ob tem še, da skrbijo za prirast in izobraževanje mladih, ki bodo to plemenito nalogo izvajali v prihodnje. Z mladimi člani Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana – Barje smo predstavili izobraževanja gasilskega podmladka, kako prestopajo v vrste operativnih gasilcev, vrste intervencij, ki jih opravljajo in govorili o nalogah gasilskih mentorjev.
Tartinijev ključ je nov slovenski film, ki je nastal po literarni predlogi Romana Kukoviča. V tej napeti detektivski pustolovščini, ki jo je režiser Vinci Vogue Anžlovar označil za Da Vincijevo šifro Dana Browna za otroke, imajo glavno vlogo trije najstniki, poleg njih igrajo v filmu tudi številna znana imena iz sveta slovenskega filma in gledališča, v njem pa lahko slišimo dve pesmi skupine LPS. Več o filmu, dogodivščinah na snemanju, filmski glasbi, Piranu in odzivih na premierah so nam povedali Ella Lapajne, Maks Kerševan, Svit Šturbej, dramski in filmski igralec Jurij Drevenšek ter člana glasbene skupine LPS Martin Mutec in Filip Vidušin.
Tokrat smo gostili mlado programsko ekipo, vsi so še srednješolci, 9. mednarodnega filmskega festivala Kinotrip – mladi za mlade, ki se otvori 17.10. s projekcijami v ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor. Za podrobnejši uvod v filmsko festivalsko izkušnjo so se voditeljici oddaje Liani Buršič v studiu 51 nacionalnega radia pridružili Nadja Alymova, Mark Antonij Novak, Iva Pika Sirk, Tjaša Štern, Lenart Zalar Schroers in vodja festivala Kinotrip - Živa Jurančič.
S prejemniki zlatega MEPI-jevega priznanja smo se v pripovedi odpravili na Islandijo, kamor jih je v začetku septembra odpeljal vodja odprave fotograf, režiser in alpinist Rožle Bregar. Odprava jih je vodila po okoli 60 kilometrskem trekingu, mladi pa so se med potjo morali zoperstaviti tudi nekaterim silam tamkajšnje čudovite narave. Kako so zlati MEPI-jevci izkusili Islandijo, izveste v oddaji Gymnasium.
Spoznajmo novo vodstvo Dijaške organizacije Slovenije, torej mlade, ki so bili izbrani, da letos govorijo v imenu vseh dijakov in zagovarjajo njihove pravice. Dotaknili smo se tudi vseh perečih tem, ki zadevajo mlade – ena izmed njih je gotovo tudi javni potniški promet. Vedno aktualni pa so tudi medvrstniško nasilje, duševno zdravje mladih in izobraževalni sistem.
Dijaki Umetniške gimnazije smeri gledališče in film iz Nove Gorice so na oder postavili muzikal Moje pesmi, moje sanje. Koliko vaj je za njimi, kako se znajdejo, če gre kaj narobe med predstavo, koliko treme imajo na odru? Kdo je zamujal na vaje? Kdo je najbolje improviziral? Kdo je naučil besedilo še za vse druge? O vsem tem smo se pogovarjali v tokratni oddaji Gymnasium, v studiu smo gostili dijakinje Ginevro, Terezo, Hano, Evo, Ilinko, Saro in Nežo ter profesorico in režiserko, njihovo mentorico, Kristino Kamaladevi Mihelj.
Tokrat so nam družbo delale mlade znanstvenice in mladi znanstveniki, ki so se udeležili 35. Evropskega tekmovanja mladih znanstvenikov. Oddaja je nastala kar na Poljskem, natančneje v Katowicah, kjer je med 9. in 14. septembrom tekmovalo kar 146 posameznikov iz 37 držav, slovenske barve pa je zastopalo šest tekmovalcev, ki smo jih spoznali v oddaji Gymnasium.
Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Tokrat smo gostili idejnega vodjo prvega inštruktorja umetne inteligence za matematiko pri nas – Astra AI ter mlade uporabnike, dijake in študente, ki so z njegovo pomočjo izboljšali svoje znanje in razumevanje tega predmeta. Kakšen je bil ta učni proces in, ali lahko to orodje umetne inteligence na dolgi rok povsem nadomesti tradicionalno učenje oziroma učitelje in inštruktorje? Kam gre razvoj in naša prihodnost v druženju z UI ter kako smo pripravljeni integrirati ta orodja v svoja intimna in profesionalna življenja? Pa tudi o vrednotah, ki so smerokazi naših stremljenj in delovanj. Za odgovore in nova vprašanja, debato, se je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič družila z Andrejem P. Škrabo, Deanom Dajićem, Galom Grosom, Aljošo Lesjakom in Anžetom Pichlerjem.
Naše druženje je bilo glasbeno obarvano. V studiu se nam je pridružil Megla collective, to je glasbena ekipa, ki jo sestavljajo trije člani. S svojim ustvarjanjem raziskujejo svet trap glasbe, v katerega dodajajo tudi elemente drugih žanrov. Pred njimi je izid drugega EP-ja, ki smo ga predstavili v pogovoru . Zavrteli smo tudi nekaj skladb Kolektiva Megla.
Ta teden na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poteka 25. poletni tabor inovativnih tehnologij. 140 osnovno- in srednješolcev se ga udeležuje, ob prijavi pa so lahko izbirali med različnimi delavnicami – od tik tak elektronike, izdelave hrupomera do elektrike v človeškem telesu. Vse so zasnovane tako, da v njih mladi tehnologijo ne le uporabljajo, temveč tudi soustvarjajo. V Gymansiumu smo izvedeli, kako deluje EKG, kako mladi pripravljajo svojo televizijsko oddajo, kako sestavljajo svoje zvočnike in kako lahko roboti igrajo križce in krogce. Z nami so bili udeleženci tabora Izidor, Ema, Mark in Sara ter mentorja Klemen Pečnik in izr. prof. dr. Marko Jankovec, oba s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Tokratni gostje so se odpravili na evropski dogodek Roverway, ki je namenjen tabornikom in skavtom in se odvija vsaka 3 leta. Letos je bilo geslo odprave “North of the Ordinary,” oziroma "Severno od običajnega," saj se je tabor odvijal na Norveškem in poteka že 7-ič zapored. Sodelovalo je 38 različnih držav in več kot 4300 udeležencev. Potekal je med 22. julijem in 2. avgustom in so zato naši gostje bili še čisto pod svežimi vtisi. Kaj vse so počeli in česa novega so se tam naučili, pa so nam povedali v Gymnasiumu.
V oddaji Gymnasium so se nam pridružili mladi, ki so poletne dni preživeli na pustolovskem MEPI taboru v Taležu - ta je potekal v organizaciji Javnega zavoda Mladi zmaji in Društva GAHA. Kaj vse so počeli, kako zgodnja so bila jutra, kaj jim je kratilo nočni spanec in zakaj je bil glavni kuhar deležen samih pohval, slišite v posnetku oddaje.
Gymnasium je bil obarvan s športnim plezanjem. V tem športu so naše predstavnice in predstavniki zelo uspešni, ne le v članski konkurenci, ampak tudi v mladinski. V studiu smo gostili člane Slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju Tino Bobnar, Jako Jakija in Najo Isak. Predstavili so tekmovalno športno plezanje, govorili o tem, kako je na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo in kako se nanje pripravljajo, nekaj besed so namenili tudi opisu občutkov ob osvojenih medaljah na tekmovanjih in tudi temu, za koga vse je primeren ta šport. Seveda smo govorili tudi o olimpijskih igrah v Parizu, kjer se bodo s tekmovalnimi smermi že kmalu spoprijeli predstavniki naše članske izbrane vrste.
Pridružili smo se 25. Študentski delovni brigadi, ki letos poteka v Ljubnem ob Savinji. Kaj vse počnejo mladi brigadirji in mlade brigadirke, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem in kakšna izkušnja je to za študente prostovoljce – vse to v tokratni oddaji Gymnasium.
V tokratni oddaji Gymnasium, smo se družili z mladimi, ki svoje poletje preživljajo kot animatorji in vzgojitelji na taborih in letovanjih Zveze Anite Ogulin in ZPM, mentorji na digitalnih delavnicah Zavoda 404 in prostovoljci pri Vincencijevi zvezi dobrote v dnevnem centru za brezdomce.
Preverili smo, kako so mladi preživljali čas na Poletni šoli: pot do uspeha. V Soči so 5 dni pridobivali nova znanja in veščine s področja podjetništva, osebnih financ, umetne inteligence, nastopanja in vodenja skupin, čas pa so imeli tudi za kopanje v reki Soči - če so si upali vanjo. Z Gymnasiumom smo bili torej na terenu v Trenti.
Bivamo v času, ko gre vse na hitro. Medtem, ko imamo polna usta trajnosti. In potem se čudimo hitri modi! Kako minljiva, potratna in okolju ter človeku škodljiva da je. In vse to medtem, ko naše omare buhtijo od naših nepremišljenih potrošniških odločitev. Tako kot živimo, tako se tudi oblačimo. Hitro in brez globljega zavedanja o tem, kaj vse z izbiro oblačil sporočamo sebi, o sebi in svetu. V tokratnem Gymnasiumu je voditeljica Liana Buršič gostila študentke in študente oblikovanja tekstilij in oblačil Julijo Čerček, Matica Možino, Tilna Gorenjaka in Roso Angelo Romih za spoznavno debato o tem, zakaj je danes tako težko dobiti klasično krojeno srajco in hlače, ali je svet mode res samo votel in nečimrn ter kako svobodni smo sploh zares pri izbiri oblačil, ali ima vsak človek svoj stil in kaj z njim sporoča, kdo so pravi rokodelci, kaj jenaloga stilistov, tudi o tem, kako svetu kažemo svojo vrednost prek izbire modnih znamk ter zakaj še vedno tako močno sodimo človeka glede na njegove modne izbire. O tem in še več. Prisluhnite nam s klikom na posnetek oddaje.
Tokrat se bomo v oddaji Gymnasium pogovarjali o podkastih. Podkast je zvočni posnetek, ki ga je lahko vsakdo posluša in si ga ogleda tudi za nazaj. Prvi tovrstni avdio posnetki so se pojavili na prelomu tisočletja, danes pa postajajo spet vedno bolj popularni. V studiu so se nam pridružili ustvarjalci podkastov: Saša Štajner, Laura Barber, Vid Sakač, Jakob Medved, Klara Greblo in Maksim Sinkovič Korošec, ki so nam povedali zakaj se ti mladim zdijo zanimivi in kako jih ustvarjajo.
Neveljaven email naslov