Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Približno 15 odstotkov Slovencev kupuje knjige pri ameriškem spletnem trgovcu.
Osnovna govorica največje spletne prodajalne s skoraj vsem na svetu temelji na številkah o količini, rasti, obsegu, preseganju, zmagah in gorah denarja. Amazon ima preprosto vizijo: prodati več, ceneje in hitreje od kogar koli na svetu.
Ob knjižnem sejmu v Ljubljani je smotrno za hip pomisliti na to, da Amazonovo poslovanje obsega sedem proračunov naše države, pri čemer je prometa s knjigami znotraj podjetja za dva slovenska proračuna.
"Če te amazonirajo, to pomeni, da nemočno opazuješ, kako spletni domišljavec iz Seattla sesa stranke in dobiček iz tvojega tradicionalnega podjetja iz opeke in malte," popisuje tvorbo novih knjigotrških glagolov avtor knjige o Amazonu Brad Stone.
Številke imajo ime in priimek
Nekaj let je "amazoniranje" doživljal tudi lastnik ljubljanske neodvisne knjigarne s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja letos dokončno zaprla vrata. Ljudje so preprosto prenehali prihajati, se spominja Dean Ivandič: "Ali si nor? Mar nisi slišal za Book Depository?" so od spletnih nakupovalcev velikokrat slišali kupci knjig v Ivandićevi knjigarni iz opeke in malte. Amazonova podružnica Book Depository je svetovne trge napadla s še nižjimi cenami kot Amazon. "Ko imaš enkrat tako velike razlike v ceni, preprosto nimaš več vzvodov za konkurenčno ponudbo," dodaja Ivandić.
Sveži izsledki raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo, ugotavlja, da v Amazonu in njegovih podružnicah kupuje tiskane in e-knjige približno 15 odstotkov slovenskih kupcev knjig. Avtorji poudarjajo, da je devet od desetih branj in nakupov e-knjige opravljenih mimo slovenskih knjigotržcev in knjižničarjev, pri čemer je več kot dve tretjini prebranih, kupljenih ali prenesenih e-knjig v angleškem jeziku.
Manj prostora za knjige – in za branje
"Amazonova politika krči prostor za knjige in s tem tudi prostor za branje," je prepričan direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač. Ko je opravil prvi nakup na Amazonu leta 1996, je podjetje šele gradilo zastrašujoč sistem svetovnih oskrbovalnih središč. Spletni trgovec po navedbah Atlantica in Forbesa proda skoraj dve tretjini vseh knjig, kupljenih na spletu. Najbolj divje domneve se nagibajo k oceni, da globalno Amazon proda kar 40 odstotkov vseh knjig v obtoku.
Odgovor na vprašanje, kdaj bodo knjigarnam, kot je Behemot, sledile tudi večje sestre, lahko iščemo v škotski knjižni krajini, ki je podobna slovenski. Kovačeva primerjalna analiza škotskega in slovenskega založništva namreč kaže, da so škotski knjigotržci že življenjsko odvisni od Amazonovih kapric: "Kupci v kraju, kjer zaprejo knjigarno, prenehajo kupovati knjige ali pa se preselijo v spletne trgovine in nakupovalna središča." Vsaka zaprta knjigarna iz "opek in malte" je za Amazon dolgoročna zmaga.
Spletni trgovec je v Nemčiji in Franciji povzročil veliko manjše pretrese, saj je knjižni trg zaščiten z zakonom o enotni ceni knjige. Samo Rugelj, direktor založbe Umco, ki je izvedla raziskavo Bralna kultura in nakupovanje knjig, v luči Amazonovih cenovnih vojn, neusmiljenega nižanja cen in dvomljivih poslovnih potez poudarja, da bi ob morebitnem prihodu na slovenski trg moral enotno ceno spoštovati tudi ameriški spletni trgovec.
Rugelj verjame, da je vsak knjižni trg poseben:"Obstaja veliko založb, ki mogoče z Amazonom ne bi poslovno sodelovale in bi zavrnile njegove pogoje."Največja spletna knjigarna navsezadnje lahko prodaja samo tiste knjige, ki jih je založnik pripravljen ponuditi v prodajo. "Slovenski založniški prostor bi se tako lahko dokaj preprosto ogradil od Amazona," opozarja direktor založbe Umco in dodaja: "Preprosto bi jim lahko vsi skupaj povedali, da njihovi pogoji niso sprejemljivi."
Svoje seveda povedo tudi bralci oziroma kupci. Pri slovenskih ponudnikih e-knjig kupujeta zgolj dva odstotka bralk in bralcev. Še bolj zanimiv v raziskaviBralna kultura in nakupovanje knjig je podatek, da se samo eden od desetih bralcev e-knjig ustavi na slovenskih platformah, kot sta brezplačni Biblos in plačljiva E-emka.
Izogibanje davkom
Največja knjigarna nikoli zares ne "pride na trg". V resnici je že tukaj. Klik stran. Spletni trgovec je hkrati veliko več kot knjigarna: računalniškim podjetjem ponujajo storitve v oblaku, ustanovitelj Jeff Bezos ima svojevrstne načrte za prodor v vesolje, dostavljati želijo svežo hrano, prodajajo vse – od kuhinjskih nožev, filmov, glasbe, igrač, televizij do šivank.
Premišljene davčne stranpoti (tudi pod pokroviteljstvom nekdanjega luksemburškega premierja in zdajšnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja) Amazonu omogočajo, da tudi iz slovenskih denarnic potegne kar največji dobiček, razmišlja digitalni strateg Vuk Ćosić: "Srečujemo se z navadnim kapitalističnim projektom, ki zares hoče samo 'keš'. Amazon se niti ne trudi 'ne biti zloben', kot se to pretvarja Google. Podjetje sledi osebnemu značaju ustanovitelja, ki je človek z Wall Streeta. Pika."
Slovenske založbe plačujejo 9,5 odstotka davka na tiskane in dvaindvajset odstotkov davka na e-knjige. Amazon za knjige v elektronski obliki ne plačuje davkov, registriran pa je v Luksemburgu, dodaja Miha Kovač: "V Združenih državah selijo oskrbovalna središča tja, kjer je zanje ugodneje. Amazon je kot korporacija svet zase in ne prispeva k normalnemu delovanju držav, kjer posluje. S tega zornega kota je zame to vprašljiva poslovna praksa."
Spletni trgovec obljublja najnižje cene, pri čemer se ne ozira na škodo, ki jo povzroča družbenim sistemom, ki podpirajo temeljne pridobitve socialne države. Na eni strani bije cenovne vojne z lokalnimi in regionalnimi igralci, na drugi se spretno izogiba plačilu davkov, dodaja Vuk Ćosić: "Eksternalije nas ne zanimajo. Posledica je, da imamo lepe zgradbe, ceste med njimi pa propadajo. O davkih se pogovarjamo kot o bremenu, ne pa o nečem, kar odrežeš od svojega prometa, ker imaš, denimo, v šoli otroka in dojemaš dostopnost javnega zdravstva kot vrednoto. To, da kupiš knjigo brez davka na Amazonu, je na neki način pravzaprav piratstvo," poudarja Ćosić paradoks sodobnega časa, v katerem živimo v novem svetovnem redu prihajajočih mednarodnih trgovinskih sporazumov.
Tragedija skupnega
Amazon izkorišča skupne naravne in družbene vire, ki so omogočili veliko večino ustvarjalne produkcije, da jo spletni trgovec, Facebook, Google in podobni preprodajajo, a hkrati nihče od njih zares ne vrača nazaj v skupni bazen virov, opozarja na "tragedijo skupnega" publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić: "Bojim se, da bodo panoge, ki si lahko privoščijo, da tako rekoč nikjer na svetu ne plačujejo davkov, čez deset ali petnajst let pustile stvarne posledice: vsi bomo revnejši." Za porabnika prvi hip to ne bo boleče, čez čas pa knjige, ki za Amazon ne bodo zanimive, pač ne bodo izdane.
V dolgoročnem smislu je pomembno na ravni posameznika, družbe in narodov spremljati ravnanje tovrstnih nadnacionalk, se strinja Rugelj: "Trenutno največje korporacije na spletu so ameriške. Amazon se kljub izgubam nezadržno širi naprej, kar pomeni, da ima brez resnejših vprašanj in dvomov odprte kreditne linije financerjev. Dogaja se, da peščica velikih podjetij monopolizira spletni prostor. Na koncu bo za vse druge ostalo zelo malo prostora." Španci, Italijani in Francozi bodo imeli velike težave v angleškem informacijskem in spletnem imperiju, kaj šele Slovenci.
Lastnik nekdanje knjigarne Behemot Dean Ivandić odkrito govori o nelagodju, ki ga ne čutijo samo založniki. Iz leta v leto se ga vse bolj bojijo tudi pisatelji. Za Amazon imajo novo ime, skovano iz dveh angleških besed za prijatelja (friend) in sovražnika (enemy): "Čedalje pogosteje v založniškem svetu govorimo o 'frenemyju'." O nekom, ki ga potrebujejo, a si ga hkrati ne želijo.
Selitev v angleški jezik
Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig opozarja, da lahko iz podatka, da pri nas razmeroma majhen del e-branja poteka – če mu lahko tako rečemo – mimo slovenskega knjižnega prostora in nanj nima vpliva, potegnemo napačne sklepe. Čeprav gre za "relativno majhno število ljudi, je njihov vpliv na celotni knjižni trg večji od njihovega števila, ker gre za najbolj intenzivne kupce in bralce, ki v marsičem določajo smernice v panogi," napoveduje Kovač. Še več, ker pri nakupih knjig v angleščini prevladujejo mlajši od 34 let, je popolnoma mogoče, da nam njihovo obnašanje nakazuje prihodnja prevladujoča gibanja na knjižnem trgu. Čedalje več bralk in bralcev bere v angleščini.
Na podlagi podatka o prometu in povprečni ceni knjige bi tako lahko dejali, da je bilo leta 2013 v Sloveniji skupaj z učbeniki prodanih okoli 3,8 milijona knjig oziroma 25–30 odstotkov manj, kot jih je bilo natisnjenih. - Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji
"Ideološka agenda je jasna: družba za direktorje, kot je Jeff Bezos, obstaja le kot posel. Družba je kot korporacija. Med ljudmi na domnevno svobodnem trgu obstajajo zgolj poslovne transakcije. Kar kakor koli odstopa od tega, v njihovem libertarnem svetu preprosto nima pravice do obstoja. Tistega, kar ne spada v to agendo, sploh ne zmorejo misliti," opozarja Kučić na premislek, kakšna naj bo ureditev sveta po drugi svetovni vojni.
En jezik je v zamisli sveta kot enega trga in ene "družbe" logično orodje. Po drugi svetovni vojni so namreč idejni misleci spoznali, da je treba srednji razred zaposliti tako, da ne bo razmišljal o novih idejah in spreminjanju sveta. Tako imenovani "oče ameriškega pristopa k odnosom z javnostmi" in Freudov nečak Edward Bernays je pomagal s pomočjo psihoanalize osnovati teorijo, da "lahko prihodnje revolucije, nemir in prelivanje krvi prepreči samo močna zmes srednjega razreda, ki ga zaposlimo z iskanjem potrošniške zadovoljitve. Kar pomeni, da se namesto s strukturnimi in skupnimi problemi človeštva ukvarja z materialnimi stvarmi in s seboj. Pomeni, da se posameznik ukvarja s čim bolj prijetno materialno in duhovno zadovoljitvijo potrošniškega sebe," je jasen Kučić.
Iluzija algoritmov
Doseganje tovrstne zadovoljitve pa je bolj ali manj iluzija. Naključnih odkritij in širjenja obzorij, kot smo jih doživljali v fizičnih knjigarnah, kakršna je bila, denimo, Behemot, na Amazonovih spletnih straneh ni. Sistem nas pozna bolje, kot poznamo sami sebe. Algoritmi glede na preteklost naših nakupov določajo prihodnost izbir. Dobesedno vsiljujejo nam jih.
Selitev v branje v angleščini je resda velika kulturna sprememba, a vendarle ni nenavadna za slovensko kulturno zgodovino, opozarja Kovač: "Intelektualci v Prešernovem času so bili dvojezični, ko so govorili nemščino, naši starši so govorili srbohrvaško, mi pa pač govorimo angleško." Okoliščine so drugačne v tem, da tujejezične knjige nikoli niso bile tako lahko dostopne, kot so. Z Amazonovim sistemom nakupa z enim klikom in takojšnjo dostavo na e-bralnik so dostopne dobesedno v hipu. Hkrati je ponudba nekajstokrat večja od ponudbe v slovenskem jeziku. "To dvoje v seštevku pomeni tako obsežen kulturni pritisk, da težko ocenimo, kako velike posledice bo prinesel. Lahko pa zatrdim, da bodo zagotovo obsežne," napoveduje Kovač.
Dean Ivandić si ne zatiska oči. Amazonova podružnica Book Depository v zadetkih iskanja že ponuja tudi knjige v slovenskem jeziku, čeprav jih še ne prodaja. Seznami torej že nastajajo. "Moti me, da sem izgubil možnost izbire. Vsak evro v moji denarnici je volilni listič. Z njim podpiram tako ali drugačno prihodnost sveta v skladu s svojimi moralnimi vodili in prepričanji. Te možnosti izbire v tem trenutku pri knjigah v angleškem jeziku skorajda ni več. To smo izgubili," ugotavlja Ivandić.
Zanimiv je tudi pomen imena Amazonovega e-bralnika Kindle. V slovenskem prevodu pomeni angleška beseda kindle "prižgati ogenj", zanetiti. Ivandić nekoliko ironično pripominja, da je Bezos morda ustvaril e-bralnik kindle z namenom, da bi zagorele police vseh knjigarn iz "opeke in malte" na svetu.
Kot kaže raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig, je na dobri poti, da poleg Behemota začnejo goreti tudi police drugih knjigarn po Sloveniji.
912 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Približno 15 odstotkov Slovencev kupuje knjige pri ameriškem spletnem trgovcu.
Osnovna govorica največje spletne prodajalne s skoraj vsem na svetu temelji na številkah o količini, rasti, obsegu, preseganju, zmagah in gorah denarja. Amazon ima preprosto vizijo: prodati več, ceneje in hitreje od kogar koli na svetu.
Ob knjižnem sejmu v Ljubljani je smotrno za hip pomisliti na to, da Amazonovo poslovanje obsega sedem proračunov naše države, pri čemer je prometa s knjigami znotraj podjetja za dva slovenska proračuna.
"Če te amazonirajo, to pomeni, da nemočno opazuješ, kako spletni domišljavec iz Seattla sesa stranke in dobiček iz tvojega tradicionalnega podjetja iz opeke in malte," popisuje tvorbo novih knjigotrških glagolov avtor knjige o Amazonu Brad Stone.
Številke imajo ime in priimek
Nekaj let je "amazoniranje" doživljal tudi lastnik ljubljanske neodvisne knjigarne s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja letos dokončno zaprla vrata. Ljudje so preprosto prenehali prihajati, se spominja Dean Ivandič: "Ali si nor? Mar nisi slišal za Book Depository?" so od spletnih nakupovalcev velikokrat slišali kupci knjig v Ivandićevi knjigarni iz opeke in malte. Amazonova podružnica Book Depository je svetovne trge napadla s še nižjimi cenami kot Amazon. "Ko imaš enkrat tako velike razlike v ceni, preprosto nimaš več vzvodov za konkurenčno ponudbo," dodaja Ivandić.
Sveži izsledki raziskave Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo, ugotavlja, da v Amazonu in njegovih podružnicah kupuje tiskane in e-knjige približno 15 odstotkov slovenskih kupcev knjig. Avtorji poudarjajo, da je devet od desetih branj in nakupov e-knjige opravljenih mimo slovenskih knjigotržcev in knjižničarjev, pri čemer je več kot dve tretjini prebranih, kupljenih ali prenesenih e-knjig v angleškem jeziku.
Manj prostora za knjige – in za branje
"Amazonova politika krči prostor za knjige in s tem tudi prostor za branje," je prepričan direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač. Ko je opravil prvi nakup na Amazonu leta 1996, je podjetje šele gradilo zastrašujoč sistem svetovnih oskrbovalnih središč. Spletni trgovec po navedbah Atlantica in Forbesa proda skoraj dve tretjini vseh knjig, kupljenih na spletu. Najbolj divje domneve se nagibajo k oceni, da globalno Amazon proda kar 40 odstotkov vseh knjig v obtoku.
Odgovor na vprašanje, kdaj bodo knjigarnam, kot je Behemot, sledile tudi večje sestre, lahko iščemo v škotski knjižni krajini, ki je podobna slovenski. Kovačeva primerjalna analiza škotskega in slovenskega založništva namreč kaže, da so škotski knjigotržci že življenjsko odvisni od Amazonovih kapric: "Kupci v kraju, kjer zaprejo knjigarno, prenehajo kupovati knjige ali pa se preselijo v spletne trgovine in nakupovalna središča." Vsaka zaprta knjigarna iz "opek in malte" je za Amazon dolgoročna zmaga.
Spletni trgovec je v Nemčiji in Franciji povzročil veliko manjše pretrese, saj je knjižni trg zaščiten z zakonom o enotni ceni knjige. Samo Rugelj, direktor založbe Umco, ki je izvedla raziskavo Bralna kultura in nakupovanje knjig, v luči Amazonovih cenovnih vojn, neusmiljenega nižanja cen in dvomljivih poslovnih potez poudarja, da bi ob morebitnem prihodu na slovenski trg moral enotno ceno spoštovati tudi ameriški spletni trgovec.
Rugelj verjame, da je vsak knjižni trg poseben:"Obstaja veliko založb, ki mogoče z Amazonom ne bi poslovno sodelovale in bi zavrnile njegove pogoje."Največja spletna knjigarna navsezadnje lahko prodaja samo tiste knjige, ki jih je založnik pripravljen ponuditi v prodajo. "Slovenski založniški prostor bi se tako lahko dokaj preprosto ogradil od Amazona," opozarja direktor založbe Umco in dodaja: "Preprosto bi jim lahko vsi skupaj povedali, da njihovi pogoji niso sprejemljivi."
Svoje seveda povedo tudi bralci oziroma kupci. Pri slovenskih ponudnikih e-knjig kupujeta zgolj dva odstotka bralk in bralcev. Še bolj zanimiv v raziskaviBralna kultura in nakupovanje knjig je podatek, da se samo eden od desetih bralcev e-knjig ustavi na slovenskih platformah, kot sta brezplačni Biblos in plačljiva E-emka.
Izogibanje davkom
Največja knjigarna nikoli zares ne "pride na trg". V resnici je že tukaj. Klik stran. Spletni trgovec je hkrati veliko več kot knjigarna: računalniškim podjetjem ponujajo storitve v oblaku, ustanovitelj Jeff Bezos ima svojevrstne načrte za prodor v vesolje, dostavljati želijo svežo hrano, prodajajo vse – od kuhinjskih nožev, filmov, glasbe, igrač, televizij do šivank.
Premišljene davčne stranpoti (tudi pod pokroviteljstvom nekdanjega luksemburškega premierja in zdajšnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja) Amazonu omogočajo, da tudi iz slovenskih denarnic potegne kar največji dobiček, razmišlja digitalni strateg Vuk Ćosić: "Srečujemo se z navadnim kapitalističnim projektom, ki zares hoče samo 'keš'. Amazon se niti ne trudi 'ne biti zloben', kot se to pretvarja Google. Podjetje sledi osebnemu značaju ustanovitelja, ki je človek z Wall Streeta. Pika."
Slovenske založbe plačujejo 9,5 odstotka davka na tiskane in dvaindvajset odstotkov davka na e-knjige. Amazon za knjige v elektronski obliki ne plačuje davkov, registriran pa je v Luksemburgu, dodaja Miha Kovač: "V Združenih državah selijo oskrbovalna središča tja, kjer je zanje ugodneje. Amazon je kot korporacija svet zase in ne prispeva k normalnemu delovanju držav, kjer posluje. S tega zornega kota je zame to vprašljiva poslovna praksa."
Spletni trgovec obljublja najnižje cene, pri čemer se ne ozira na škodo, ki jo povzroča družbenim sistemom, ki podpirajo temeljne pridobitve socialne države. Na eni strani bije cenovne vojne z lokalnimi in regionalnimi igralci, na drugi se spretno izogiba plačilu davkov, dodaja Vuk Ćosić: "Eksternalije nas ne zanimajo. Posledica je, da imamo lepe zgradbe, ceste med njimi pa propadajo. O davkih se pogovarjamo kot o bremenu, ne pa o nečem, kar odrežeš od svojega prometa, ker imaš, denimo, v šoli otroka in dojemaš dostopnost javnega zdravstva kot vrednoto. To, da kupiš knjigo brez davka na Amazonu, je na neki način pravzaprav piratstvo," poudarja Ćosić paradoks sodobnega časa, v katerem živimo v novem svetovnem redu prihajajočih mednarodnih trgovinskih sporazumov.
Tragedija skupnega
Amazon izkorišča skupne naravne in družbene vire, ki so omogočili veliko večino ustvarjalne produkcije, da jo spletni trgovec, Facebook, Google in podobni preprodajajo, a hkrati nihče od njih zares ne vrača nazaj v skupni bazen virov, opozarja na "tragedijo skupnega" publicist in novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučić: "Bojim se, da bodo panoge, ki si lahko privoščijo, da tako rekoč nikjer na svetu ne plačujejo davkov, čez deset ali petnajst let pustile stvarne posledice: vsi bomo revnejši." Za porabnika prvi hip to ne bo boleče, čez čas pa knjige, ki za Amazon ne bodo zanimive, pač ne bodo izdane.
V dolgoročnem smislu je pomembno na ravni posameznika, družbe in narodov spremljati ravnanje tovrstnih nadnacionalk, se strinja Rugelj: "Trenutno največje korporacije na spletu so ameriške. Amazon se kljub izgubam nezadržno širi naprej, kar pomeni, da ima brez resnejših vprašanj in dvomov odprte kreditne linije financerjev. Dogaja se, da peščica velikih podjetij monopolizira spletni prostor. Na koncu bo za vse druge ostalo zelo malo prostora." Španci, Italijani in Francozi bodo imeli velike težave v angleškem informacijskem in spletnem imperiju, kaj šele Slovenci.
Lastnik nekdanje knjigarne Behemot Dean Ivandić odkrito govori o nelagodju, ki ga ne čutijo samo založniki. Iz leta v leto se ga vse bolj bojijo tudi pisatelji. Za Amazon imajo novo ime, skovano iz dveh angleških besed za prijatelja (friend) in sovražnika (enemy): "Čedalje pogosteje v založniškem svetu govorimo o 'frenemyju'." O nekom, ki ga potrebujejo, a si ga hkrati ne želijo.
Selitev v angleški jezik
Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig opozarja, da lahko iz podatka, da pri nas razmeroma majhen del e-branja poteka – če mu lahko tako rečemo – mimo slovenskega knjižnega prostora in nanj nima vpliva, potegnemo napačne sklepe. Čeprav gre za "relativno majhno število ljudi, je njihov vpliv na celotni knjižni trg večji od njihovega števila, ker gre za najbolj intenzivne kupce in bralce, ki v marsičem določajo smernice v panogi," napoveduje Kovač. Še več, ker pri nakupih knjig v angleščini prevladujejo mlajši od 34 let, je popolnoma mogoče, da nam njihovo obnašanje nakazuje prihodnja prevladujoča gibanja na knjižnem trgu. Čedalje več bralk in bralcev bere v angleščini.
Na podlagi podatka o prometu in povprečni ceni knjige bi tako lahko dejali, da je bilo leta 2013 v Sloveniji skupaj z učbeniki prodanih okoli 3,8 milijona knjig oziroma 25–30 odstotkov manj, kot jih je bilo natisnjenih. - Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji
"Ideološka agenda je jasna: družba za direktorje, kot je Jeff Bezos, obstaja le kot posel. Družba je kot korporacija. Med ljudmi na domnevno svobodnem trgu obstajajo zgolj poslovne transakcije. Kar kakor koli odstopa od tega, v njihovem libertarnem svetu preprosto nima pravice do obstoja. Tistega, kar ne spada v to agendo, sploh ne zmorejo misliti," opozarja Kučić na premislek, kakšna naj bo ureditev sveta po drugi svetovni vojni.
En jezik je v zamisli sveta kot enega trga in ene "družbe" logično orodje. Po drugi svetovni vojni so namreč idejni misleci spoznali, da je treba srednji razred zaposliti tako, da ne bo razmišljal o novih idejah in spreminjanju sveta. Tako imenovani "oče ameriškega pristopa k odnosom z javnostmi" in Freudov nečak Edward Bernays je pomagal s pomočjo psihoanalize osnovati teorijo, da "lahko prihodnje revolucije, nemir in prelivanje krvi prepreči samo močna zmes srednjega razreda, ki ga zaposlimo z iskanjem potrošniške zadovoljitve. Kar pomeni, da se namesto s strukturnimi in skupnimi problemi človeštva ukvarja z materialnimi stvarmi in s seboj. Pomeni, da se posameznik ukvarja s čim bolj prijetno materialno in duhovno zadovoljitvijo potrošniškega sebe," je jasen Kučić.
Iluzija algoritmov
Doseganje tovrstne zadovoljitve pa je bolj ali manj iluzija. Naključnih odkritij in širjenja obzorij, kot smo jih doživljali v fizičnih knjigarnah, kakršna je bila, denimo, Behemot, na Amazonovih spletnih straneh ni. Sistem nas pozna bolje, kot poznamo sami sebe. Algoritmi glede na preteklost naših nakupov določajo prihodnost izbir. Dobesedno vsiljujejo nam jih.
Selitev v branje v angleščini je resda velika kulturna sprememba, a vendarle ni nenavadna za slovensko kulturno zgodovino, opozarja Kovač: "Intelektualci v Prešernovem času so bili dvojezični, ko so govorili nemščino, naši starši so govorili srbohrvaško, mi pa pač govorimo angleško." Okoliščine so drugačne v tem, da tujejezične knjige nikoli niso bile tako lahko dostopne, kot so. Z Amazonovim sistemom nakupa z enim klikom in takojšnjo dostavo na e-bralnik so dostopne dobesedno v hipu. Hkrati je ponudba nekajstokrat večja od ponudbe v slovenskem jeziku. "To dvoje v seštevku pomeni tako obsežen kulturni pritisk, da težko ocenimo, kako velike posledice bo prinesel. Lahko pa zatrdim, da bodo zagotovo obsežne," napoveduje Kovač.
Dean Ivandić si ne zatiska oči. Amazonova podružnica Book Depository v zadetkih iskanja že ponuja tudi knjige v slovenskem jeziku, čeprav jih še ne prodaja. Seznami torej že nastajajo. "Moti me, da sem izgubil možnost izbire. Vsak evro v moji denarnici je volilni listič. Z njim podpiram tako ali drugačno prihodnost sveta v skladu s svojimi moralnimi vodili in prepričanji. Te možnosti izbire v tem trenutku pri knjigah v angleškem jeziku skorajda ni več. To smo izgubili," ugotavlja Ivandić.
Zanimiv je tudi pomen imena Amazonovega e-bralnika Kindle. V slovenskem prevodu pomeni angleška beseda kindle "prižgati ogenj", zanetiti. Ivandić nekoliko ironično pripominja, da je Bezos morda ustvaril e-bralnik kindle z namenom, da bi zagorele police vseh knjigarn iz "opeke in malte" na svetu.
Kot kaže raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig, je na dobri poti, da poleg Behemota začnejo goreti tudi police drugih knjigarn po Sloveniji.
Kako zaton na zahodu in vzpon v tako imenovanih državah tretjega sveta, predvsem v podsaharski Afriki, spreminjata še vedno v Rimu zasidrano Katoliško cerkev, ki ima že danes večino vernikov na globalnem jugu
Nekdaj samoumevno ekskluzivnost človeške inteligence danes umetna inteligenca postavlja pod vprašaj. Zmogljivi modeli globokih nevronskih mrež so namreč z vrtoglavim tempom kos vse zahtevnejšim nalogam, ki so bila še včeraj v izključni domeni človeka, na določenih področjih pa nas že povsem prekašajo. Ob tem nam zastavljajo vrsto najbolj temeljnih vprašanj: kaj sploh je inteligenca? Kakšen vpliv na človeka bo imela ta nova vrsta intelektualne konkurence, bomo na inteligenco in človeka začeli gledati kaj drugače? Kakšni novi uvidi se nam odpirajo z inteligentnimi orodji in kaj nam povejo skupne točke in razlike med človeško in strojno inteligenco?
Odnosi so lahko preprosti. Ampak so predvsem kompleksni. Še posebej partnerski, intimni. Sploh v današnjih hektičnih, večopravilnostnih časih polnih distrakcij vseh vrst in, vsaj na videz, neskončnih možnostih izbire (s klikom ali potegom v desno) idealnega življenjskega sopotnika. Ali pa morda ravno ne za vse življenje, ampak samo za kakšno etapo. V poplavi ljubezenskih gurujev, življenjskih trenerjev in vikend delavnic za odkrivanje pravega sebe in drugega, se res zdi, da se z intimnimi odnosi ukvarjamo več in bolj poglobljeno kot nekdaj, smo bolj zahtevni, bolj vemo kaj hočemo in kaj lahko pričakujemo, a hkrati postajamo tudi vse bolj zmedeni, saj smo na prepihu vrednot, družba in svet se nezadržno in drastično spreminjata. Se tudi intimni odnosi? V tokratni Intelekti se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič z gosti spraševala in iskala odgovore na to, zakaj danes vstopamo v partnerske odnose in zakaj iz njih izstopamo, zakaj nekateri ljudje ostanejo v naših srcih, ne morejo pa ostati v naših življenjih. V oddaji so sodelovali: - dr. Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka, knjižna avtorica - Špela Gornik, sinologinja, partnerska in spolna terapevtka - dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog, družinski sistemski terapevt, knjižni avtor
Varna raba interneta je zelo širok in nenehno spremenljiv pojem. Od škodljivih algoritmov do generativne umetne inteligence, ki ustvarja pornografske globoke ponaredke. Od vplivnežev do spolnih predatorjev. Od heca do travme. Z vsako novo aplikacijo ali orodjem pridejo tudi nove možnosti zlorab. Kako na varen vstop v spletno okolje pripraviti mlade uporabnike in uporabnice? Kdaj jih pustiti same pred zasloni in jim dovoliti nenadzorovano rabo? Kakšne so nevarnosti? Odgovori v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici
Polarizacija glede pravic žensk vse bolj ločuje slovenske fante in dekleta. Delež deklet, ki menijo, da ženske nimajo dovolj pravic, se je v zadnjih šestih letih močno povečal, medtem ko se je delež fantov, ki menijo, da imajo ženske preveč pravic, podvojil. To kažejo rezultati raziskave Mladi 2024. Tudi izsledki raziskave Empath kažejo podobno sliko. Gostje tokratne oddaje Intelekta, dr. Veronika Tašner, dr. Nina Perger in dr. Jasna Podreka so poskušale osvetliti kompleksno ozadje teženj po retradicionalizaciji ter ponuditi morebitne načine odzivanja na vse večji ideološki razkol v družbi. Prav tako so spregovorile o novi moškosti in načinih spopadanja s škodljivimi stereotipi v izobraževalnem sistemu.
Svetovni umetnostni trg je živahen in pester. Na leto ustvarja finančni promet, ki se meri v milijardah. Slovenski umetnostni trg pa je po drugi strani komaj zaznaven. Zaprt v svoji majhnosti ne predstavlja spodbudnega okolja za razvoj umetniške produkcije. Vse več umetnic in umetnikov zapušča ustvarjalne poklice in se preusmerja na druga področja. Tudi podpornikov, mecenov in zbirateljev umetnosti pri nas ni veliko in še ti se pogosteje kot za sodobno umetnost odločajo za že uveljavljene avtorice in avtorje. Kakšne so razmere na slovenskem umetnostnem trgu in kateri so razlogi zanje v tokratni Intelekti. Pripravlja jo Miha Žorž. Gosta: umetnostna zgodovinarka in umetnostna kritičarka, izredna profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Dr. Nadja Zgonik in Damjan Kosec, galerija in dražbeno hišo Sloart
Vsak peti prebivalec Slovenije je star 65 let ali več – v številkah to pomeni, da pri nas živi že več kot 460.000 starostnikov in starostnic. Starost je lahko lepo in polno življenjsko obdobje. Kar pa ne velja za vse. Lahko jo spremljajo stereotipi, predsodki, diskriminacija. Vedno glasnejši so tisti, ki opozarjajo, da smo v neoliberalizmu – ki ceni moč, mladost, zdravje, lepoto, produktivnost – prešli iz sočutnega dojemanja starosti v sovražni starizem – v sovražno staromrzništvo. Namesto, da bi starostnike obravnavali kot enakopravne člane družbe, jih potiskamo na rob. Kakšna je torej starost v Sloveniji? Kako v Sloveniji živijo starejši od 65 let; starostniki?
Novi načini komunikacije so s sabo prinesli tako pozitivne kot negativne učinke, s katerimi se različne religijske skupine soočajo na različne načine.
Fotografske podobe nas spremljajo vsak dan, živimo v družbi preplavljeni s podobami. In te podobe nam zavestno in nezavedno oblikujejo misli, občutja, tudi življenjske nazore in izbire. Večina te vizualne, fotografske hiperprodukcije je brez globljega smisla, brez refleksije, brez neke dodane vrednosti, ki bi osmišljala humanistično držo pri posamezniku. In družbi. A vendarle obstajajo podobe, ikonične fotografije, ki s svojo sporočilnostjo in močjo sežejo dlje in globlje in lahko spreminjajo zavest družbe in celo preusmerijo tok zgodovine. Katere so, te ikonične fotografije, imajo tudi v tem hektičnem in desenzibiliziranem času, ki ga živimo, še moč dramila? O tem se je avtorica in voditeljica Liana Buršič pogovarjala z gostoma v tokratni Intelekti, pa tudi o meji, cenzuri in etosu, ko fotografiramo ljudi in dogodke, o družbeno angažirani fotografiji in o tem, kaj s fotografijo sploh želimo sporočiti soljudem in svetu ter manku senzibilnosti ob gledanju. Fotografija priča o življenju, daljnem in bližnjem, vsekakor je močno orodje, prav tako kot tisti, ki gleda skozi to tretje oko – fotograf. Ali kot je rekla znamenita ameriška fotografinja, Dorothea Lange, ki je zaslovela s svojo serijo fotogafij migrantske matere, posnete v času velike gospodarske krize – fotoaparat je orodje, ki uči ljudi, kako gledati, videti tudi brez fotoaparata. Gosta: - Manca Juvan, mednarodno priznana fotografinja, zaposlena na ZRC SAZU-ju, Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na oddelku za multimedijo - Dr. Uroš Hočevar, fotograf, docent na VIST-u, Fakulteti za aplikativne vede, na oddelku za fotografijo, tudi ustanovitelj Inštituta kolektiff Foto: "Čakajoč na popis", Matic Zorman, World Press Photo 2016, 1. nagrada, portret (izsek objavljen z dovoljenjem avtorja)
Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema
Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)
Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?
Dezinformacije so postale stalne spremljevalke dogajanja v svetu; srečamo jih pri volilnih kampanjah, pri informacijah o dogajanju na vojnih območjih ter pri vrsti drugih dogodkov, od velikih do zelo lokalnih. Poleg tega bo vsaka ciljna skupina deležna svoje, po meri ukrojene pošiljke dezinformacijskih vsebin. A ta vseprisotnost med seboj pogosto tudi nasprotujočih si dezinformacij prav nič ne zmanjšuje njihovega učinka. Ne glede na to, kako očitne ali celo absurdne so, se zdi, da jim nekako kar ne zmoremo stopiti na prste. Zakaj?
Gradnja z zemljo v zadnjih letih ponovno doživlja zagon. Vse več projektov zasleduje cilj zniževanja ogljičnega odtisa, ki je pri gradnji z uporabo sodobnih materialov izjemno visok. Zemlja, nasprotno, predstavlja gradbeni material z enim najnižjih ogljičnih odtisov. Še več, navdušenci nad tovrstno gradnjo govorijo celo o zdravih hišah. Ilovico lahko mešamo z različnimi organskimi ali anorganskimi primesmi, ki izboljšujejo njene lastnosti.
Polarizacija in radikalizacija sta postali prevladujoča poslovna modela v ekonomiji pozornosti, vplivnice in vplivneži pa vse bolj razlagajo kaj misliti in ne več kaj kupiti. Če je bil splet nekoč prostor, kjer so se anonimni pripadniki spletnih subkultur cinično in ironično odzivali na aktualno dogajanje, so napadi, grožnje, sovražna, mizogina in rasistična retorika ter pozivi k vrnitvi v tako imenovano normalnost vse drugo kot ironični memi in trolovsko zbadanje. Kakšne so posledice tega? To vsaka s svojega zornega kota raziskujejo Leja Markelj, Tinca Lukan in Chiara Perin. Pred mikrofon jih je povabila Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo Intelekta.
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?
Zadnje tedne je javnost razburjalo dogajanje okrog napovedanega koncerta Magnifica v ljubljanskem parku Tivoli. Zavod RS za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji, koncertu pa ostro nasprotuje tudi več kot 130 krajinskih arhitektov, urbanistov in biologov. Kot navajajo v javnem pismu, bo večtisočglava množica ljudi skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na tem območju. Ti dogodki jasno kažejo, da bi morali upravljanju z javnim prostorom nameniti več pozornosti, časa in premisleka. Demokratičnost procesa, usklajevanje različnih pogledov ter vključujoče sprejemanje odločitev bi morale biti osnove urejanja prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž.
V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre v Pariz odpotovalo največ slovenskih športnikov do sedaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo Slovenci športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? Kakšna je povezava med organiziranostjo športa v šolah in klubih ter vrhunskimi dosežki športnikov? Kakšen odnos ima do športa in športnikov država? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let ne bomo več imeli za koga navijati?
Neveljaven email naslov