Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če se je finančna pomoč za zagon podjetja včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je zbiranje denarja za nenavadne stvari, kot je krompirjeva solata, le šala ali pa se morda za tem skriva kakšen drug namen in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Živimo v času t. i. start-up oziroma zagonskih podjetij, je za The New Yorker zapisal James Surowiecki in dodal, da skoraj še nikoli ni bilo lažje ustvariti izdelka in zagnati podjetja, zahvaljujoč predvsem t. i. crowdfundingu oziroma množičnemu financiranju. Razmeroma nov koncept, vendar samo, ko govorimo o spletnih platformah, namenjenih zbiranju finačnih sredstev, pravi soustanovitelj in vodja iniciative Slovenia Crowdfunding Luka Piškorič.
Eden prvih odmevnejših primerov crowdfundinga je bila kampanja Josepha Pulitzerja, ki je potekala prek njegovega časopisa, ko je zbiral finančna sredstva za postavitev Kipa svobode v New Yorku. V novejšem času zasledimo primer oboževalcev skupine MarillIon, ko leta 1997 za glasbenike zberejo 60.000 dolarjev za turnejo po ZDA.
Pri nas se je za crowdfunding že uveljavila besedna zveza množično financiranje, nekateri pa to imenujejo kar po slovensko množicanje.
Digitalni strateg Vuk Čosić pravi, da je zgodovina polna iskanja načinov, kako bi posamezno podjetje prišlo do zagonskega kapitala in crowdfunding je del te zgodovine. "Če mama nima oziroma nimaš soseda bankirja, boš moral "bootstrap-at", tj. podjetje zgraditi na podlagi osebnih prihodkov in prihrankov ter s čim večjim "zategovanjem" stroškov."
Največ sta v preteklem letu med Slovenci zbrala Flykly (700.000 dolarjev) in Chipolo - 290.000 dolarjev. Marsikoga je presenetila tudi uspešnost kampanje lesenega totema, imenovanega Zen egg. Od želenih 2200 dolarjev se je končni izkupiček zagonskega kapitala povzpel na 109.000 dolarjev.
"Ne vem, kako si ljudje predstavljajo delo za kampanjo. Pri nas je bilo v ožji proces ustvarjanja vključenih vsaj 5 ljudi, poleg pa še 5 zunanjih, vsega skupaj pa je sodelovalo 20 ljudi na takšen in drugačen način," pravi oblikovalec totema Zen egg Gašper Premože. Pomen ekipnega duha se zaveda tudi avtor izdelka Kefirko, seta za domačo pripravo kefirja, Marko Borko. Razloži tudi svoj razlog za vstop na Kickstarter: ta platforma ti omogoča samostojno delo, ni ti treba iskati vlagatelja, nihče ti pri projektu ne bo odvzel odstotkov, svoj izdelek delaš sam naprej in ga razvijaš s svojimi prijatelji tako, kot si si zamislil.
Naj ljudje poskusijo na Kickstarterju. Če imajo neko idejo, naj je ne skrivajo v predalu. Naj okrog sebe zberejo ekipo ljudi, prijatelje, ki jim lahko zaupajo in ... Akcija! Ni druge. (Marko Borko, avtor izdelka Kefirko)
Naši sogovorniki so enotni tudi v tem, da ima marsikateri Slovenec romantično predstavo o delovanju Kickstarterja in podobnih spletnih platform, na katerih lahko svoj izdelek predstavite širši javnosti in prepričate posameznike, da vam namenijo sredstva za zagon podjetja. Predstava, da "prideš, objaviš predstavitveni video in gledaš, kako se števec denarja obrača", je zelo napačna in naivna.
Če se lotite kampanje, vedite, da so na razpolago štiri vrste crowdfundinga - donacije, nagrade, investicije in mikrokrediti.
Vse prevečkrat obseg priprav za eno tako kampanjo in obseg dela podcenjujejo. Ni dovolj narediti dober predstavitveni video, ključno je seveda, da ljudje izvejo za to kampanjo, treba jih je aktivirati in vzpostaviti nekakšno skupnost. Treba je razširiti glas o kampanji, kar zahteva tudi 2 ali 3 mesece priprav. Najti je treba ključne medije, ki bodo o tem poročali. Ne smemo tudi zanemariti družbenih omrežij.
Vsekakor je pri slovenskih kampanjah skupni imenovalec ta, da vsi nosilci projektov želijo s temi projekti na nek način pomagati zagonu slovenskega gospodarstva; uporabljajo lokalne vire tako v smislu produkcijskih virov (da se angažira lokalne obrtnike, lokalne proizvodne možnosti), kot tudi v tem, da se uporablja domače materiale, kar je na nek način tudi družbena odgovornost teh novonastajajočih start up-ov. Luka Piškorič o pomenu lokalnosti na Kickstarterju
Čeprav je tudi na evropskih tleh kar nekaj platform za zbiranje finančnih sredstev, pa je ameriški Kickstarter postal najuspešnejša platforma morda ravno zaradi njihove striktne politike, katere projekte sprejmejo in katere ne. Ima nekakšno sito, kar mu daje - za razliko od Indiegogo-ja, ki je druga največja platforma, nastanjena na ameriških tleh-, večjo kredibilnost. Kako lahko potem skozi to sito pride kampanja o krompirjevi solati? Naj spomnimo: pobudnik Zack Brown je za solato želel zbrati 10 dolarjev, na koncu pa jih je 55.000, denar pa porabil za ogromno zabavo, na katero so bili povabljeni vsi. "Ja, gre za iskanje pozornosti. Morda si kdo želi postati zvezdnik prek Kickstarterja s kakšno tako noro idejo, ampak moje mnenje o takih stvareh ni prav dobro. Mislim, da je sam Kickstarter ponekod že malce izgubil na svoji legitimnosti ravno zaradi takih stvari," pravi Janez Tratar, lastnik blagovne znamke lesenih koles Tratar Bikes.
Ne moremo zanikati dejstva, da je kampanja o krompirjevi solati naredila veliko za samo prepoznavnost Kickstarterja.
Vsekakor imajo več možnosti za zadostno finančno podporo inovativni, oblikovalsko dovršeni in premišljeni projekti. Kickstarter je slovenskim ustvarjalcem zelo dobrodošel medij, ker odpira okno v svet; naenkrat ni treba ciljati samo na sosednje države ali bivši balkan, ampak imaš na voljo celoten planet. A naj uspeh drugih ne postane edino vodilo in motivacija za postavitev lastne kampanje na platformi za množično financiranje, saj se je treba zavedati, da čeprav crowdfunding do neke mere demokratizira prizorišče, te istočasno zasužnji, saj od tebe zahteva - vsaj v času kampanje- 24-urno pozornost. Brez dela pač ni jela.
912 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Če se je finančna pomoč za zagon podjetja včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je zbiranje denarja za nenavadne stvari, kot je krompirjeva solata, le šala ali pa se morda za tem skriva kakšen drug namen in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Živimo v času t. i. start-up oziroma zagonskih podjetij, je za The New Yorker zapisal James Surowiecki in dodal, da skoraj še nikoli ni bilo lažje ustvariti izdelka in zagnati podjetja, zahvaljujoč predvsem t. i. crowdfundingu oziroma množičnemu financiranju. Razmeroma nov koncept, vendar samo, ko govorimo o spletnih platformah, namenjenih zbiranju finačnih sredstev, pravi soustanovitelj in vodja iniciative Slovenia Crowdfunding Luka Piškorič.
Eden prvih odmevnejših primerov crowdfundinga je bila kampanja Josepha Pulitzerja, ki je potekala prek njegovega časopisa, ko je zbiral finančna sredstva za postavitev Kipa svobode v New Yorku. V novejšem času zasledimo primer oboževalcev skupine MarillIon, ko leta 1997 za glasbenike zberejo 60.000 dolarjev za turnejo po ZDA.
Pri nas se je za crowdfunding že uveljavila besedna zveza množično financiranje, nekateri pa to imenujejo kar po slovensko množicanje.
Digitalni strateg Vuk Čosić pravi, da je zgodovina polna iskanja načinov, kako bi posamezno podjetje prišlo do zagonskega kapitala in crowdfunding je del te zgodovine. "Če mama nima oziroma nimaš soseda bankirja, boš moral "bootstrap-at", tj. podjetje zgraditi na podlagi osebnih prihodkov in prihrankov ter s čim večjim "zategovanjem" stroškov."
Največ sta v preteklem letu med Slovenci zbrala Flykly (700.000 dolarjev) in Chipolo - 290.000 dolarjev. Marsikoga je presenetila tudi uspešnost kampanje lesenega totema, imenovanega Zen egg. Od želenih 2200 dolarjev se je končni izkupiček zagonskega kapitala povzpel na 109.000 dolarjev.
"Ne vem, kako si ljudje predstavljajo delo za kampanjo. Pri nas je bilo v ožji proces ustvarjanja vključenih vsaj 5 ljudi, poleg pa še 5 zunanjih, vsega skupaj pa je sodelovalo 20 ljudi na takšen in drugačen način," pravi oblikovalec totema Zen egg Gašper Premože. Pomen ekipnega duha se zaveda tudi avtor izdelka Kefirko, seta za domačo pripravo kefirja, Marko Borko. Razloži tudi svoj razlog za vstop na Kickstarter: ta platforma ti omogoča samostojno delo, ni ti treba iskati vlagatelja, nihče ti pri projektu ne bo odvzel odstotkov, svoj izdelek delaš sam naprej in ga razvijaš s svojimi prijatelji tako, kot si si zamislil.
Naj ljudje poskusijo na Kickstarterju. Če imajo neko idejo, naj je ne skrivajo v predalu. Naj okrog sebe zberejo ekipo ljudi, prijatelje, ki jim lahko zaupajo in ... Akcija! Ni druge. (Marko Borko, avtor izdelka Kefirko)
Naši sogovorniki so enotni tudi v tem, da ima marsikateri Slovenec romantično predstavo o delovanju Kickstarterja in podobnih spletnih platform, na katerih lahko svoj izdelek predstavite širši javnosti in prepričate posameznike, da vam namenijo sredstva za zagon podjetja. Predstava, da "prideš, objaviš predstavitveni video in gledaš, kako se števec denarja obrača", je zelo napačna in naivna.
Če se lotite kampanje, vedite, da so na razpolago štiri vrste crowdfundinga - donacije, nagrade, investicije in mikrokrediti.
Vse prevečkrat obseg priprav za eno tako kampanjo in obseg dela podcenjujejo. Ni dovolj narediti dober predstavitveni video, ključno je seveda, da ljudje izvejo za to kampanjo, treba jih je aktivirati in vzpostaviti nekakšno skupnost. Treba je razširiti glas o kampanji, kar zahteva tudi 2 ali 3 mesece priprav. Najti je treba ključne medije, ki bodo o tem poročali. Ne smemo tudi zanemariti družbenih omrežij.
Vsekakor je pri slovenskih kampanjah skupni imenovalec ta, da vsi nosilci projektov želijo s temi projekti na nek način pomagati zagonu slovenskega gospodarstva; uporabljajo lokalne vire tako v smislu produkcijskih virov (da se angažira lokalne obrtnike, lokalne proizvodne možnosti), kot tudi v tem, da se uporablja domače materiale, kar je na nek način tudi družbena odgovornost teh novonastajajočih start up-ov. Luka Piškorič o pomenu lokalnosti na Kickstarterju
Čeprav je tudi na evropskih tleh kar nekaj platform za zbiranje finančnih sredstev, pa je ameriški Kickstarter postal najuspešnejša platforma morda ravno zaradi njihove striktne politike, katere projekte sprejmejo in katere ne. Ima nekakšno sito, kar mu daje - za razliko od Indiegogo-ja, ki je druga največja platforma, nastanjena na ameriških tleh-, večjo kredibilnost. Kako lahko potem skozi to sito pride kampanja o krompirjevi solati? Naj spomnimo: pobudnik Zack Brown je za solato želel zbrati 10 dolarjev, na koncu pa jih je 55.000, denar pa porabil za ogromno zabavo, na katero so bili povabljeni vsi. "Ja, gre za iskanje pozornosti. Morda si kdo želi postati zvezdnik prek Kickstarterja s kakšno tako noro idejo, ampak moje mnenje o takih stvareh ni prav dobro. Mislim, da je sam Kickstarter ponekod že malce izgubil na svoji legitimnosti ravno zaradi takih stvari," pravi Janez Tratar, lastnik blagovne znamke lesenih koles Tratar Bikes.
Ne moremo zanikati dejstva, da je kampanja o krompirjevi solati naredila veliko za samo prepoznavnost Kickstarterja.
Vsekakor imajo več možnosti za zadostno finančno podporo inovativni, oblikovalsko dovršeni in premišljeni projekti. Kickstarter je slovenskim ustvarjalcem zelo dobrodošel medij, ker odpira okno v svet; naenkrat ni treba ciljati samo na sosednje države ali bivši balkan, ampak imaš na voljo celoten planet. A naj uspeh drugih ne postane edino vodilo in motivacija za postavitev lastne kampanje na platformi za množično financiranje, saj se je treba zavedati, da čeprav crowdfunding do neke mere demokratizira prizorišče, te istočasno zasužnji, saj od tebe zahteva - vsaj v času kampanje- 24-urno pozornost. Brez dela pač ni jela.
Neveljaven email naslov