Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski poosamosvojitveni romaneskni junaki
Znameniti literarni zgodovinar in teoretik, Dušan Pirjevec, je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil tezo, da so tradicionalni junaki slovenskih romanov predvsem melanholični, neodločni in pasivni liki.
V teh njihovih ne prav atraktivnih lastnostih naj bi se zrcalila usoda slovenskega narodnega gibanja, ki v stoletju od čitalnic in taborov ni bilo zmožno ustanoviti lastne nacionalne države z vsemi političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi institucijami, s pomočjo katerih bi se Slovenci lahko polno realizirali kot gospodarji svoje zgodovinske usode.
No, v letu 2015 pa imamo svojo državo že skoraj četrt stoletja. Svojo zgodbo načeloma lahko krojimo sami. Pa se je, posledično, spremenila tudi podoba slovenskega romanesknega junaka? Je ta zdaj kaj bolj podjeten, samozavesten, aktiven – ali pač ne? Je še vedno moški? Kaj mu sploh pomeni slovenstvo? Kakšno zrcalo, skratka, nastavlja slovenski poosamosvojitveni romaneskni junak Slovenkam in Slovencem danes?
Na začetku oddaje je urednica Jelka Ciglenečki opozorila na najbolj bran roman v zadnjem času Čefurji raus. V njem in drugih je "nov val nečesa, kar bi v narekovajih lahko imenovali družbeni realizem, ki pokaže celo paleto socialnih problemov".
"Večini junakov se stvari predvsem dogajajo, kot pa oni lahko upravljajo z njimi..." na nezanemarljiv vidik opozarja urednica Jelka Ciglenečki.
foto: Aleš Ogrin
Matej Bogataj:"Včasih so zaljubljenci brali Wertherja, danes pa gledajo kmetijo." Intelekta v živo: http://t.co/ef27KbzAge
— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 24, 2015
"Danes je junak v romanu bistveno manj predstavnik nekega nacionalnega značaja. Postal je mešanica različnih značajev. V takem položaju so veliko bolj zanimiva mejna psihična stanja," opaža literarni kritik Matej Bogataj in dodaja: "Naše stanje je bistveno bolj klinično kot pri subjektu iz petdesetih let."
foto: Aleš Ogrin
Matej Bogataj o Pirjevčevi opredelitvi pravi, da je bil takrat junak reprezentant ideje oziroma avtorja. Parodija ali ironija junakov ni bila cenjena: "Danes je drugače. Romaneskni junak je izbran, da bi karikiral ali osmešil določeno držo."
Matej Bogataj: "Tudi v slovenski literaturi imamo junakinje, ki se zaljubljajo od Skandinavije do Olimpa..." http://t.co/ef27KbzAge — Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 24, 2015
"Miselni plaz preplavi junaka, njegove namere in dejanja. To ni slovenska specifičnost, ampak evropska tendenca. Bolj kot o pasivnosti bi govorila o destruktivnosti," dodaja pisateljica Gabriela Babnik.
foto: Aleš Ogrin
Gabriela Babnik zase trdi, da je najprej bralka, šele potem pisateljica: "Bojim se podtikanja političnega diskurza v literaturo."
Gabriela Babnik: "V literarni kritiki so se honorarji tako znižali, da ne vidim več smisla." — Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 24, 2015
914 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Slovenski poosamosvojitveni romaneskni junaki
Znameniti literarni zgodovinar in teoretik, Dušan Pirjevec, je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil tezo, da so tradicionalni junaki slovenskih romanov predvsem melanholični, neodločni in pasivni liki.
V teh njihovih ne prav atraktivnih lastnostih naj bi se zrcalila usoda slovenskega narodnega gibanja, ki v stoletju od čitalnic in taborov ni bilo zmožno ustanoviti lastne nacionalne države z vsemi političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi institucijami, s pomočjo katerih bi se Slovenci lahko polno realizirali kot gospodarji svoje zgodovinske usode.
No, v letu 2015 pa imamo svojo državo že skoraj četrt stoletja. Svojo zgodbo načeloma lahko krojimo sami. Pa se je, posledično, spremenila tudi podoba slovenskega romanesknega junaka? Je ta zdaj kaj bolj podjeten, samozavesten, aktiven – ali pač ne? Je še vedno moški? Kaj mu sploh pomeni slovenstvo? Kakšno zrcalo, skratka, nastavlja slovenski poosamosvojitveni romaneskni junak Slovenkam in Slovencem danes?
Na začetku oddaje je urednica Jelka Ciglenečki opozorila na najbolj bran roman v zadnjem času Čefurji raus. V njem in drugih je "nov val nečesa, kar bi v narekovajih lahko imenovali družbeni realizem, ki pokaže celo paleto socialnih problemov".
"Večini junakov se stvari predvsem dogajajo, kot pa oni lahko upravljajo z njimi..." na nezanemarljiv vidik opozarja urednica Jelka Ciglenečki.
foto: Aleš Ogrin
Matej Bogataj:"Včasih so zaljubljenci brali Wertherja, danes pa gledajo kmetijo." Intelekta v živo: http://t.co/ef27KbzAge
— Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 24, 2015
"Danes je junak v romanu bistveno manj predstavnik nekega nacionalnega značaja. Postal je mešanica različnih značajev. V takem položaju so veliko bolj zanimiva mejna psihična stanja," opaža literarni kritik Matej Bogataj in dodaja: "Naše stanje je bistveno bolj klinično kot pri subjektu iz petdesetih let."
foto: Aleš Ogrin
Matej Bogataj o Pirjevčevi opredelitvi pravi, da je bil takrat junak reprezentant ideje oziroma avtorja. Parodija ali ironija junakov ni bila cenjena: "Danes je drugače. Romaneskni junak je izbran, da bi karikiral ali osmešil določeno držo."
Matej Bogataj: "Tudi v slovenski literaturi imamo junakinje, ki se zaljubljajo od Skandinavije do Olimpa..." http://t.co/ef27KbzAge — Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 24, 2015
"Miselni plaz preplavi junaka, njegove namere in dejanja. To ni slovenska specifičnost, ampak evropska tendenca. Bolj kot o pasivnosti bi govorila o destruktivnosti," dodaja pisateljica Gabriela Babnik.
foto: Aleš Ogrin
Gabriela Babnik zase trdi, da je najprej bralka, šele potem pisateljica: "Bojim se podtikanja političnega diskurza v literaturo."
Gabriela Babnik: "V literarni kritiki so se honorarji tako znižali, da ne vidim več smisla." — Prvi program (RaSlo) (@radioPrvi) February 24, 2015
Neveljaven email naslov