Slovenci spimo vedno manj in hitro posežemo po uspavalih

Ko dr. Leja Dolenc Grošelj, ki vodi osrednji slovenski Center za motnje spanja, govori o nespečnosti, lahko v njenem glasu zaznamo zaskrbljenost. »Problem nespečnosti in drugih motenj spanja je v Sloveniji zelo velik,« opozarja. Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Še bolj zaskrbljujoči pa so rezultati mednarodne študije ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki so nas nedavno presenetili s podatkom, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci.

Spanju je namenjena ena tretjina našega življenja. Je osnovna življenjska potreba. Vendar pa odgovor na vprašanje, »Zakaj sploh spimo?«, še zdaleč ni tako enostaven, kot se zdi na prvi pogled.

Manj kot Slovenci spijo samo še Japonci

Soavtor študije, ki je Slovenijo med 44 državami po dolžini spanja uvrstila na predzadnje – 43. mesto, je dr. Klaus Ackermann. S sodelavci je spremljal, kdaj se prebivalci mest po vsem svetu zvečer odklopijo od interneta in zjutraj spet priklopijo. »Zanimalo nas je, kako bi lahko s pomočjo zelo enostavnih podatkov spremljali človeško vedenje. Ko ste na spletu, se namreč ne zavedate, da bi to informacijo lahko kdorkoli uporabil za karkoli koristnega. Ker se uporabniki niso zavedali, da nekdo spremlja njihovo prisotnost na medmrežju, menimo, da na njihovo vedenje nismo imeli nikakršnega vpliva – vedli so se povsem običajno.«

Ameriški in avstralski raziskovalci so analizirali podatke o spletnih oziroma IP-naslovih elektronskih naprav, ki so bile v danem trenutku priključene na svetovni splet. »Naša zamisel je bila: če lahko sestavimo model, s katerim na osnovi IP-naslovov predvidimo spalne navade v Združenih državah Amerike; le kako bi se ta odrezal, če bi ga prenesli na vso svetovno populacijo? Podatke o spalnih navadah smo imeli samo za Ameriko, spletne naslove pa z vsega sveta. Ameriški podatki o spalnih navadah in prisotnosti na spletu so se ujemali. Rekli smo si: prav, poskusimo – analizirajmo, kakšne so spalne navade ljudi po svetu.«

Dr. Ackermann pojasnjuje, da so nekateri rezultati skupino raziskovalcev presenetili. »Primerjali so jih s podatki iz Združenih držav Amerike. V Mehiki spijo dlje časa. Tudi če primerjamo Severno Ameriko in Evropo velja enako – na stari celini spijo dlje. Izstopajoča in zanimiva je tudi razlika med Japonsko in Južno Korejo: Japonci spijo precej manj kot Južnokorejci. Opazili smo še, da so prebivalci tako imenovanih satelitskih mest, ki obkrožajo velemesta, tudi obsojeni na krajši spanec. Vzrok za to lahko pripišemo vsakodnevni vožnji na delovno mesto.« 

V strokovni in tudi širši svetovni javnosti je študija odmevala zaradi inovativne metode. Pri nas pa v prvi vrsti zaradi neugodnega rezultata naše države – neslavnega predzadnjega mesta.

Lepo preživet dan prinaša vesel spanec - Leonardo da Vinci

Motnje spanja predstavljajo enega najbolj pogostih zdravstvenih problemov. Podatki pravijo, da grenijo življenje kar vsakemu tretjemu človeku. Najpogostejša je kronična nespečnost. Dr. Dolenc Grošelj ocenjuje, da se z njo bori kar vsaka peta odrasla oseba.

Potrebo po spanju uravnavata dva procesa. Prvi je iskanje ravnotežja med aktivnostjo in  počitkom oziroma med spanjem in budnostjo – kar lahko primerjamo s polnjenjem in praznjenjem baterije. Ta prvi mehanizem vpliva na to, koliko časa bomo spali. Kaj pa drugi mehanizem? Drugi pa odloča o tem, kdaj bomo spali. To je bioritem vsakega posameznika, narekuje pa ga notranja biološka ura. Dr. Damjana Rozman izpostavlja, da naš bioritem lahko poruši mnogo različnih dejavnikov. Med njimi je tudi dolgotrajno izmensko delo, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med potencialne spodbujevalce nastanka raka. Strokovnjaki so dokazali, potrjuje dr. Andraž Stožer, da pomanjkanje spanja škodljivo vpliva tako na človekovo fizično kot tudi psihično počutje in zdravje.

Novejše ugotovitve kažejo, da moramo spanju nameniti več pozornosti. Kakovosten nočni počitek ugodno vpliva na naše kognitivne sposobnosti in razpoloženje, hkrati pa tudi prepreči razvoj in poslabšanje številnih bolezenskih stanj ter obolenj.

Podrobneje o problemu slovenske nespečnosti v oddaji Intelekta. Sodelujejo: somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj (UKC Ljubljana), biokemičarka in molekularna biologinja dr. Damjana Rozman (MF Ljubljana), fiziolog dr. Andraž Stožer (MF Maribor) in ekonomist dr. Klaus Ackermann (University of Chicago).