Zakaj je predšolsko obdobje tako pomembno in zakaj strokovnjaki težijo k čim večji vključenosti otrok v vrtce?

Delež otrok, vključenih v slovenske vrtce, narašča. Zadnja leta sicer manj hitro kot pred nekaj leti, a podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v preteklem šolskem letu vrtce obiskovalo skoraj 79 % otrok. Razumljivo je, da je bil med najmlajšimi (do treh let) ta delež nižji - 69 %, med tistimi, ki so pred vstopom v šolo, pa 92 %. A Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, ki predvideva, da naj bi bilo do tega leta predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let, še ni dosežen. Temu sledi tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, po navodilu katerega bodo vrtci otrokom, ki pred vstopom v šolo ne obiskuje vrtca, že jeseni ponudili nov krajši, 240-urni program. Po besedah ministrstva je namen teh programov, da bi imeli ti otroci manj težav v šoli - pri druženju s svojimi vrstniki in delovanjem v skupini.

Kakšne so torej prednosti tega, da otrok del svojega otroštva preživi v instituciji, kot je vrtec? Po katerih načelih deluje slovenski javni vrtec, po katerih zasebni? In zakaj je predšolsko obdobje tako pomembno za razvoj otroka? O tem smo se pogovarjali z: izr. prof. dr. Tatjano Devjak z ljubljanske Pedagoške fakultete, dr. Ljubico Marjanovič Umek s Filozofske fakultete, ravnateljico Vrtca Trnovo mag. Suzano Antič, direktorico Montessori inštituta mag. Melito Kordeš Demšar, ravnateljem OŠ Trebnje Radom Kostrevcem in vzgojiteljem na OŠ Oskarja Kovačiča Francijem Oblakom.

Najzgodnejše življenjsko obdobje je zelo pomembno

Če smo nekoč imeli otroke za pomanjšane odrasle, verjeli, da bo že narava za vse poskrbela, danes vemo, razlaga dr. Tatjana Devjak, da je to najzgodnejše obdobje v življenju posameznika izredno pomembno, saj se takrat oblikuje otrokova osebnost.

"Stroka in znanost sta ugotovili, da so otrokove potrebe po ljubezni, varnosti in sprejetju veliko bolj pomembne kot pa fiziološke potrebe."

Dr. Ljubica Marjanovič Umek dodaja, da "količinski in kakovosten razvoj možganov, ki se odvija v prvih letih življenja in ki vpliva na čustvovanje, spoznavni razvoj, vedenje, socializacijo, skratka vse, kar je dano človeku, ni reverzibilen", ne moremo ga nadoknaditi v poznejših obdobjih življenja.

V otroštvu pa ima poleg genetskih predispozicij veliko vlogo tudi okolje. V prvi vrsti gre seveda za družino, v kateri otrok odrašča, kmalu se temu pridruži tudi vrtec. Če je pred 11 leti v vrtce hodilo 58 tisoč otrok, je število otrok, ki del svojega otroštva preživljajo v različnih oblikah organizirane predšolske vzgoje, vsako leto rastlo. Po podatkih Statističnega urada jih je bilo v šolskem letu 2016/2017 že več kot 86 tisoč – ali skoraj 79 % vseh otrok do 5 leta starosti.

Boljši socialni razvoj otroka in izenačevanje priložnosti 

Raziskave, narejene v Sloveniji in tudi v tujini, so pokazale predvsem na dve veliki koristi vključenosti otrok v organiziran program predšolske vzgoje. Poudarjajo predvsem koristi za socialni razvoj otrok, ki je vključen v vrtec. Dr. Ljubica Marjanovič Umek:

"Raziskave, delane v slovenskih vrtcih, kažejo, da ima vrtec izredno pozotoven učinek na področju socializacije. Vemo, da otroci, ki pomemben del časa - nekaj ur dnevno preživijo v vrstniški skupini - naj bo to v vrtcu ali da starši, katerih otroci niso v vrtcu, sami poskrbijo za to, da mora otrok nekaj časa sam preživeti v socialni skupini - da ti otroci socialne veščine osvojijo spontano: od tega, da zmorejo razumeti druge otroke, da začenjajo v svoje razumevanje vgrajevati razumevanje, ki je lahko drugačno od njegovega, da razumejo, da zgolj s svojim individualističnim pristopom ne bodo postali vodje skupine ali pa tisti, ki bodo zaželeni v skupini. Vse to so stvari, ki se jih ne da naučiti na ta način, da gledamo film ali pa da otroku to razlagamo, ampak morajo biti v to socialno življenje biti vključeni." 

A razvojna psihologinja dodaja tudi, da otrok te veščine lažje in uspešneje usvoji v manjših skupinah, ne pa tudi v prevelikih skupinah.

Druga prednost, so pokazale številne raziskave, je ta, da vključenost v vrtec pozitivno vpliva na otroke, ki prihajajo iz kulturno in družbeno depriviligiranega okolja, pri tem pa se je izkazalo, da daljša, kot je ta vključenost, večji oz. dolgoročnejši učinek ima. Vrtec je uspešen tudi pri zaznavanju težav pri razvoju otroka, zgodnja obravnava teh otrok in takojšnja pomoč strokovnjakov pa sta nujna za njihov napredek tudi kasneje v šoli. Po besedah ravnateljice Vrtca Trnovo Suzane Antič v vrtcu pride tudi do prvih spontanih in organiziranih oblik učenja drug od drugega, otroci se uvajajo in navajajo na kulturo sobivanja, strokovnjaki v vrtcu dobijo uvid v otrokove potrebe in zanimanja, da dobijo na razpolago številna orodja, imajo multuplo in odprto vzgojo in izobraževanje. Je svoboden in ima možnosti, da narekuje tempo lastnega razvoja. Antičeva dodaja:

"To je pravzaprav obdobje, ko govori srce, ljubezen. To je eno najlepših obdobij, ko lahko otroku ponudimo nabor večplastnih aktivnostih, v katerih uživa, je srečen in zato lahko pride v predšolskem obdobju do dobre samorealizacije."  

A raziskave pokažejo tudi na to, kje bi se v slovenskem javnem vrtcu še dalo kaj narediti. Marjanovič Umekova namreč navaja raziskave, ki hkrati z že omenjenimi pozitivnimi učinki vključenosti v vrtec kažejo tudi na to, da vrtec nima večjega vpliva na naprimer razvoj govora ali drugih sposobnosti pri otrocih, ki prihajajo iz spodbudnega okolja.

V oddaji lahko prisluhnete tudi razvoju predšolske vzgoje pri nas, standardom, ki jim danes sledijo javni vrtci, posebnostim in poudarkom pedagogike Montessori, ki poudarja individualni razvoj otroka v prvih leti življenja in otroke vključuje v heterogene skupine. Zanimalo nas je tudi, ali vzgojitelji v šoli in ravnatelji osnovnih šol opažajo razlike v socialnih ali kakšnih drugih veščinah pri otrocih, ki so pred vstopom v šolo obiskovali vrtec, in tistimi, ki ga niso.