O tem, kaj so e-odpadki, zakaj so nevarni za okolje in kako z njimi pravilno ravnati

Kako pogosto zamenjate star mobilni telefon za novejšega? Računalnik? Drugo elektronsko opremo? Kam odvržete stare, neuporabne, nedelujoče električne in elektronske aparate? Jih pustite poleg drugih zastarelih naprav ležati nekje v predalu, v kleti ali na podstrešju? Jih morda vržete kar med gospodinjske smeti, ker ne veste, kam z njimi? Ali jih odnesete tja, kjer zbirajo takšne odpadke?

V Sloveniji pride na trg vsako leto 32 tisoč ton električne in elektronske opreme ali 16 kilogramov na prebivalca. S tega vidika se uvrščamo med države, ki nadpovprečno kupujejo te izdelke. Še bolj potrošniške od nas so Belgija, Švica, Danska, Francija, Velika Britanija, Nizozemska in Norveška. Kot pojasnjuje Alenka Gruden Belavič iz družbe za ravnanje z električno in elektronsko opremo Zeos, v Sloveniji vsako leto zberemo 13 tisoč ton tako imenovanih e-odpadkov.

Razveseljiv je podatek, da se te količine iz leta v leto povečujejo. Smo primerljivi tudi z evropskimi državami. V EU na leto zberejo štiri milijone ton tega odpada.

Treba se je zavedati, da so e-odpadki eni od najhitreje rastočih odpadkov. Leta 2016 je svet odvrgel skoraj 45 milijonov ton elektronskih in električnih odpadkov, kamor sodijo televizorji, mali gospodinjski aparati, električno orodje, razsvetljava, sijalke, računalniki, tiskalniki, električne igrače in zabavna elektronika, pravi študija univerze Združenih narodov. Po ocenah Evropske komisije bomo samo v Evropi do leta 2020 odvrgli več kot 12 milijonov ton elektronskih in električnih naprav na leto. Električne naprave kot tudi sodobne elektronske naprave pa vsebujejo škodljive snovi, ki ob nepravilnem odlaganju pronicajo v vodo in imajo škodljive posledice tako za okolje kot zdravje ljudi. Kot pojasnjuje Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja, je razveseljiv podatek, da v Sloveniji najdemo zelo malo takšnih odpadkov v naravi.

Pri prvih popisih divjih odlagališč smo ugotovili, da so takšni odpadki prisotni samo na eni petnajstini odlagališč. Našli smo kakšen mešalnik, pokvarjen sušilnik za lase, baterije.

Ob dejstvih, da se količina e-odpadkov zaradi napredka tehnologije povečuje in da je povprečna življenjska doba računalnika danes od 18 do 24 mesecev, postaja recikliranje e-odpadkov še posebej pomembno. Nujno je z okoljskega vidika, velik potencial pa ima tudi kot krožna gospodarska dejavnost.