Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem v kakšne domove smo se zaprli v času covida
V zadnjem letu, ko smo večino časa preživeli v svojih domovih, ki so postali tudi naš delovni prostor, otroška igralnica, učilnica in telovadnica, sta tako velikost kot kakovost bivalnih prostorov pridobili na pomenu. Vlada nam je v minulem letu narekovala, da ostajamo doma, ukrepi pa niso bili prilagojeni dejstvu, da dom ni za vse varno zavetje in da ne živijo vsi ljudje v hiši z vrtom. Ravno nasprotno, slovenska stanovanja so po velikosti pod evropskim povprečjem. Kot pravi Maša Hawlina z inštituta za raziskovanje prostora Zadrugator, se več kot 60 odstotkov ljudi sooča s težavami, ki so bistvenega pomena za osnovno kvaliteto bivanja.
Ljudje so v raziskavi poročali o problemih kot so vlaga, plesen, neprimerna svetloba, trhlost strehe, nedostopnost do interneta - osnove za dostojno bivanje. Ugotovili smo, da v Sloveniji veliko ljudi živi v energetski revščini.
V Sloveniji imamo zastarel stanovanjski fond, stanovanj je premalo, gradijo pa se večinoma nadstandardna, pravi Rok Ramšak z inštituta Zadrugator. Scela neurejena je tudi stanovanjska politika. Kdaj je pravico do doma zamenjala kapitalistična agenda po nepremičnini kot investiciji in zakaj politika v zadnjih tridesetih letih ni imela posluha za v nebo vpijočo stanovanjsko problematiko? Arhitekt in publicist dr. Miloš Kosec meni, da odgovor leži v preprostem dejstvu, da imajo odločevalci rešen stanovanjski problem. Opozarja pa tudi na bistveno razliko med standardi bivalnih prostorov pri nas in drugje v Evropi.
Ne samo, da imamo stanovanjske probleme v večjih mestih, tudi ljudje , ki imajo rešen stanovanjski problem, morajo živeti v bistveno bolj skromnih standardih kot večina prebivalstva po Evropi.
Ob tem ne gre pozabiti, da vse več mladih živi v najmeniških sobah, pa še slednje si marsikdo težko privoišči. Mnogi med njimi so se morali v času covida, vrniti k staršem, mnogi v okolje, kjer nimajo urejenih razmer za študij in s čimer jim je bila odvzeta tudi možnost za delo, s tem pa finančna neodvisnost.
916 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O tem v kakšne domove smo se zaprli v času covida
V zadnjem letu, ko smo večino časa preživeli v svojih domovih, ki so postali tudi naš delovni prostor, otroška igralnica, učilnica in telovadnica, sta tako velikost kot kakovost bivalnih prostorov pridobili na pomenu. Vlada nam je v minulem letu narekovala, da ostajamo doma, ukrepi pa niso bili prilagojeni dejstvu, da dom ni za vse varno zavetje in da ne živijo vsi ljudje v hiši z vrtom. Ravno nasprotno, slovenska stanovanja so po velikosti pod evropskim povprečjem. Kot pravi Maša Hawlina z inštituta za raziskovanje prostora Zadrugator, se več kot 60 odstotkov ljudi sooča s težavami, ki so bistvenega pomena za osnovno kvaliteto bivanja.
Ljudje so v raziskavi poročali o problemih kot so vlaga, plesen, neprimerna svetloba, trhlost strehe, nedostopnost do interneta - osnove za dostojno bivanje. Ugotovili smo, da v Sloveniji veliko ljudi živi v energetski revščini.
V Sloveniji imamo zastarel stanovanjski fond, stanovanj je premalo, gradijo pa se večinoma nadstandardna, pravi Rok Ramšak z inštituta Zadrugator. Scela neurejena je tudi stanovanjska politika. Kdaj je pravico do doma zamenjala kapitalistična agenda po nepremičnini kot investiciji in zakaj politika v zadnjih tridesetih letih ni imela posluha za v nebo vpijočo stanovanjsko problematiko? Arhitekt in publicist dr. Miloš Kosec meni, da odgovor leži v preprostem dejstvu, da imajo odločevalci rešen stanovanjski problem. Opozarja pa tudi na bistveno razliko med standardi bivalnih prostorov pri nas in drugje v Evropi.
Ne samo, da imamo stanovanjske probleme v večjih mestih, tudi ljudje , ki imajo rešen stanovanjski problem, morajo živeti v bistveno bolj skromnih standardih kot večina prebivalstva po Evropi.
Ob tem ne gre pozabiti, da vse več mladih živi v najmeniških sobah, pa še slednje si marsikdo težko privoišči. Mnogi med njimi so se morali v času covida, vrniti k staršem, mnogi v okolje, kjer nimajo urejenih razmer za študij in s čimer jim je bila odvzeta tudi možnost za delo, s tem pa finančna neodvisnost.
Neveljaven email naslov