Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca. Foto: Nina Slaček

direktor Geološkega zavoda Slovenije

Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Gost v oddaji Intervju je bil zato direktor Geološkega zavoda Slovenije,  geolog dr. Miloš Bavec.

V sedemdesetih letih je geologija nedvomno doživela naglel razvoj in postala v zadnjih letih vse bolj pomembna in tudi prepoznavna v širši javnosti.

Če se malce pošalim, je bil eden ključnih mejnikov za razvoj naše stroke film Jurski park, ki je to temo predstavil otrokom in prek njih njihovim staršem. Vzporedno s to večjo popularnostjo, se je geološka stroka neverjetno razvila, začela je ponujati odgovore in ne samo zastavljati vprašanja. To se je na srečo zgodilo v trenutku, ko je bila geologija dejansko tudi zmožna ponuditi kvalitetne odgovore.

Med odgovori, pri katerih je imela geologija ključno vlogo, velja izpostaviti preučevanje podnebnih sprememb. Sledovi preteklih podnebnih sprememb so namreč zapisani v kamninah in ledu in prav na  osnovi geoloških spoznanj lahko danes govorimo o tem, da kljub dejstvu, da se podnebje neprestano spreminja, je danes pri spremembah, ki jih planet doživlja danes, zaznati tudi vpliv človeka.

Danes živimo v povsem običajnem izseku geološkega časa. To, kar se nam danes dogaja, ni konec geološke zgodovine. Današnji čas je pravzaprav sorazmerno miren, razmere na planetu so človeku prijazne. V zgodovini pa so bili – in to velja tudi za Slovenijo – veliko bolj burni dogodki. Od tega, da je bila Sloveniija verjetno kar večino svoje geološke zgodovine pod morsko gladino, da so pri nas bruhali aktivni vulkani in da so se dogajali potresi neverjetnih razsežnosti.

Čeprav je trenutno dogajanje pod našimi nogami torej precej umirjeno, to ne pomeni, da je tudi povsem mirno.

Slovenija se trenutno manjša. Smo na stičišču dveh velikih plošč, evropske in afriške, ki se s hitrostjo več milimetrov na leto primikata ena k drugi. Zaradi tega procesa rastejo Alpe in iz istega razloga se Slovenija približno za štiri milimetre na leto skrči.

Za geologe so spremebe stalnica. Obenem raziskave kažejo, da ljudje hitro pozabimo na lekcije iz preteklosti. Pokazalo se denimo je, da spomin na naravne katastrofe zbledi najkasneje v času ene generacije in da ljudje vedno znova gradimo na krajih, kjer je pred dvajsetimi ali tridesetimi leti plaz že odnesel hišo. Priporočila stroke se v teh pogledih vse premalo upošteva.

Kar nas kot civilizacijo zavira, je vsekakor naš neverjeten človeški pohlep po poseganju v prostor. Tudi tam, kjer so naši predniki že ugotovili, da to ni primerno. Boriti se proti pohlepu je pa zelo težko. Ljudje pa smo zelo pohlepni, ko gre za krajo narave.

Kako globoke rane bo torej pustil človek na Zemljinem površju?

Udar meteorita pred 65 milijoni let ob koncu krede, ki je praktično uničil življenje na celem planetu, je pustil približno cm debelo sled na Zemljinem površju. Toliko o tem, koliko sledi ostane v dolgem časovnem obdobju tudi za največjimi dogodki. Lahko se bojimo, da bo človek nekoč v prihodnosti obveljal za velik dogodek v zemljini zgodovini. Za seboj bo brez dvoma pustil zelo močno geokemično sled, ki bo precej debelejša od enega centimetra.