30. maja bo v Strasbourgu prisegel novi sodnik sodišča za človekove pravice iz Slovenije doktor Marko Bošnjak. V 47-članskem sodišču bo z 42 leti med najmlajšimi. Poznavalci ga uvrščajo v prvo ligo med kazenskimi pravniki, doktor prava je postal pri 28. letih. Zadnja leta je bil odvetnik in njegove stranke so bili Bavčar, Kangler, Tošič, Lovše in drugi. Prihodnjih 9 let bo sodnik v Strasbourgu.

30. maja bo v Strasbourgu prisegel novi sodnik sodišča za človekove pravice iz Slovenije doktor Marko Bošnjak. V 47-članskem sodišču bo z 42 leti med najmlajšimi. Poznavalci ga uvrščajo v prvo ligo med kazenskimi pravniki, doktor prava je postal pri 28. letih. Zadnja leta je bil odvetnik in njegove stranke so bili Bavčar, Kangler, Tošič, Lovše in drugi. Prihodnjih 9 let bo sodnik v Strasbourgu.

»Nekatere odločitve v življenju so intuitivne in se ne zgodijo nujno po nekem tehtnem premisleku,«

tako sodnik evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu doktor Marko Bošnjak začne svoj odgovor na vprašanje, zakaj se je odločil za študij prava. V četrtem letniku gimnazije ko se je z avtobusom peljal domov – takrat so vozili še mimo Kongresnega trga v Ljubljani, kjer je bila Pravna fakulteta – je sedel ob sošolcu iz paralelke, ki je oznanil, da bo študiral pravo. In Bošnjak je rekel: » Tudi jaz grem na pravo«. In te odločitve ni nikoli obžaloval.

Znotraj prava se je odločil za kazensko pravo oziroma človekove pravice. Bošnjak pojasnjuje, da se mu zdijo človekove pravice pravni izraz za spoštovanje občečloveških vrednot. Strinja se s tistimi ki pravijo, da je dostojanstvo pravir vseh človekovih pravic. Med človekove pravice šteje tudi svobodo, solidarnost,… Za kazensko pravo pa se je odločil, ker je to področje, kjer se najbolj zaostri konflikt med posameznikom in državo in kjer je že najbolj tradicionalno izpostavljeno pravic posameznika. To je torej naravni nasledek zanimanja za človekove pravice in ustavno pravo.