Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisec, pesnik, prevajalec in neverjetno plodoviti kantavtor Matej Krajnc letos praznuje trideset let glasbenega dela. Ob tej priložnosti je kanček obsežnega repertoarja odigral v Izštekanih. Družbo so mu delali izbrani gosti in najbolj zvesti sopotniki Bojan Jurjevčič Jurki, Leon Posedel, mini zasedba Sužnji sendvičev in Oto Pestner. Program je vil od prve skladbe, ki jo je napisal, do zadnjega albuma, ki ga je objavil te dni, zajel nekaj mejnikov, zašel pa tudi v nepredvidljive okljuke.
Štiri desetletja minevajo, odkar je v Celju vzgojeni kasnejši Ljubljančan in novopečeni Mariborčan Matej Krajnc začel z literarnim ustvarjanjem. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo iz pesniških zbirk, pa kasneje romanov, esejev, kritik, monografij in prevodov vzniknila glasba. Pri takem zbiratelju, ljubitelju in poznavalcu rokenrola ni moglo biti drugače. “Spomnim se leta 1992, bil sem na kavču v dnevni sobi, takrat me je preveval zelo pengovovski duh... A mol, G dur, nisem še znal veliko akordov, ravno sem se začel učiti kitaro... in sem bil kar zadovoljen, nastala je pesem!” pripoveduje. “Obležala je v predalu, vmes se je dogajalo tisoč drugih stvari. Do leta 2016, ko sem jo prvič posnel, šele leta 2019 pa prvič javno izvedel.” Zgodba o pesmi Ljudje, ki smo jo slišali tudi v Izštekanih, lepo ilustrira pot, ki je iz Krajnca naredila gotovo najbolj plodovitega kantavtorja, kar jih je rodila naša gruda. Pa tudi v svetovnem merilu se verjetno uvršča med kandidate za knjigo rekordov. Število albumov se bliža 400 (!!). Veliko jih je izdal sam, nekaj pri večjih založbah, največ pa v zadnjem desetletju pri zagrebški založbi Slušaj najglasnije.
“Vpijam vse okoli sebe in potem to skozi neko notranjo mašino prihaja ven. Nisem še dognal, kakšen je mehanizem. Ne pravim, da skozi mojo pišočo roko govorijo nekakšni angelski glasovi, a neka sila je. Ne vem še, zakaj, čemu, a lepo mi je, da je. To je način življenja, navadil sem se in nimam nič proti,” smeje komentira. Da bi bila pot poslušalcev skozi nepregledni opus manj trnova, je letos izdal Spačene anekdote, "izbrane šansone ob 30-letnici samospevskega dela". Anekdote so bile okostje programa Izštekanih. Dodal je pesmi s še nekaj ključnih albumov, kot so Popotnice (2021), Vse pesmi so tihe (2002) in Od Studencev do Nove vasi (2020), ki spremlja istoimenski roman, kar je njegova pogosta praksa. Da o spiritualih, klasikah rokenrola, uglasbitvah slovenskih pesnikov, kot so Kette, Vodnik, Prešeren ali Menart, ter prevodih kanoniziranih rokovskih poetov, kot so Dylan, Cohen ali Waits, niti ne govorimo. “V resnici veliko manj objavljam kot napišem. Marsikdo bi se čudil, kako je to mogoče, ampak je. V predalu je ta hip gradiva še za kakih dvajset let,” se muza Matej. V Izštekanih se bomo marsičesa dotaknili, marsikaj le ošvrknili. “Hitro se naveličam, potrebujem vedno nov izziv. Pesmi ne morem dvakrat zaigrati na enak način, zato v zadnjih letih večina nastaja v improvizaciji. Tudi v Izštekanih bom kdaj ravnal tako, spontano. No, po eni strani, z bendom se bomo tudi kaj vnaprej zmenili,” še dodaja v smehu.
Izštekani kot uvod v Mateja Krajnca in njegovih trideset noro plodnih let.
--
Pisec, pesnik, prevajalec in neverjetno plodoviti kantavtor Matej Krajnc letos praznuje trideset let glasbenega dela. Ob tej priložnosti je kanček obsežnega repertoarja odigral v Izštekanih. Družbo so mu delali izbrani gosti in najbolj zvesti sopotniki Bojan Jurjevčič Jurki, Leon Posedel, mini zasedba Sužnji sendvičev in Oto Pestner. Program je vil od prve skladbe, ki jo je napisal, do zadnjega albuma, ki ga je objavil te dni, zajel nekaj mejnikov, zašel pa tudi v nepredvidljive okljuke.
Štiri desetletja minevajo, odkar je v Celju vzgojeni kasnejši Ljubljančan in novopečeni Mariborčan Matej Krajnc začel z literarnim ustvarjanjem. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo iz pesniških zbirk, pa kasneje romanov, esejev, kritik, monografij in prevodov vzniknila glasba. Pri takem zbiratelju, ljubitelju in poznavalcu rokenrola ni moglo biti drugače. “Spomnim se leta 1992, bil sem na kavču v dnevni sobi, takrat me je preveval zelo pengovovski duh... A mol, G dur, nisem še znal veliko akordov, ravno sem se začel učiti kitaro... in sem bil kar zadovoljen, nastala je pesem!” pripoveduje. “Obležala je v predalu, vmes se je dogajalo tisoč drugih stvari. Do leta 2016, ko sem jo prvič posnel, šele leta 2019 pa prvič javno izvedel.” Zgodba o pesmi Ljudje, ki smo jo slišali tudi v Izštekanih, lepo ilustrira pot, ki je iz Krajnca naredila gotovo najbolj plodovitega kantavtorja, kar jih je rodila naša gruda. Pa tudi v svetovnem merilu se verjetno uvršča med kandidate za knjigo rekordov. Število albumov se bliža 400 (!!). Veliko jih je izdal sam, nekaj pri večjih založbah, največ pa v zadnjem desetletju pri zagrebški založbi Slušaj najglasnije.
“Vpijam vse okoli sebe in potem to skozi neko notranjo mašino prihaja ven. Nisem še dognal, kakšen je mehanizem. Ne pravim, da skozi mojo pišočo roko govorijo nekakšni angelski glasovi, a neka sila je. Ne vem še, zakaj, čemu, a lepo mi je, da je. To je način življenja, navadil sem se in nimam nič proti,” smeje komentira. Da bi bila pot poslušalcev skozi nepregledni opus manj trnova, je letos izdal Spačene anekdote, "izbrane šansone ob 30-letnici samospevskega dela". Anekdote so bile okostje programa Izštekanih. Dodal je pesmi s še nekaj ključnih albumov, kot so Popotnice (2021), Vse pesmi so tihe (2002) in Od Studencev do Nove vasi (2020), ki spremlja istoimenski roman, kar je njegova pogosta praksa. Da o spiritualih, klasikah rokenrola, uglasbitvah slovenskih pesnikov, kot so Kette, Vodnik, Prešeren ali Menart, ter prevodih kanoniziranih rokovskih poetov, kot so Dylan, Cohen ali Waits, niti ne govorimo. “V resnici veliko manj objavljam kot napišem. Marsikdo bi se čudil, kako je to mogoče, ampak je. V predalu je ta hip gradiva še za kakih dvajset let,” se muza Matej. V Izštekanih se bomo marsičesa dotaknili, marsikaj le ošvrknili. “Hitro se naveličam, potrebujem vedno nov izziv. Pesmi ne morem dvakrat zaigrati na enak način, zato v zadnjih letih večina nastaja v improvizaciji. Tudi v Izštekanih bom kdaj ravnal tako, spontano. No, po eni strani, z bendom se bomo tudi kaj vnaprej zmenili,” še dodaja v smehu.
Izštekani kot uvod v Mateja Krajnca in njegovih trideset noro plodnih let.
--
V goste Izštekanih s čislano enaindvajsetletno zgodovino je prišel še bolj čislani glasbenik Vlado Kreslin. S petinštiridesetletno zgodovino rokerja in kantavtorja, izvajalca in vsestranskega ustvarjalca, združevalca etno tradicij in urbane progresivnosti.
Leto in pol je minilo, odkar so v slovensko kantavtorsko nebo poletele Selivke, prvi album dua, ki ga sestavljata Katarina Juvančič in Dejan Lapanja. Album zgodb o najrazličnejših, a vselej pogumnih, srčnih, nesebičnih ženskah, zgodb, ki imajo povečini resnično ozadje, bo zaživel tudi v radijskem etru.
Oddaja Izštekani je bila v letu 2013 na sporedu Vala 202 desetkrat. Krona leta, v katerem so Izštekani praznovali dvajset let, je bil decembrski koncert IZŠTEKANIH 20, na katerem je v razprodanem Kinu Šiška nastopilo 11 skupin, večina ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Najboljšim izštekanim trenutkom minulega leta lahko prisluhnete v petek, 27. decembra 2013, ob 22.25.
Oddaja Izštekani je praznovala dvajsetletnico z velikim izštekanim koncertom v Kinu Šiška. Nastopili so: Siddharta, Niet, Peter Lovšin, Narat, Trkaj, Aphra Tesla, Zmelkoow, Res Nullius, Werefox, The Tide, Flirrt in Tokac. Več kot polovico repertoarja so izvedli ob pomoči Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Dr. Hexen in Mr. Brutal sestavljata prekmurski hrupni dvojec Hexenbrutal. Njuna glasba, ki pogosto nastaja brez krmarja, torej improvizirano, sčasoma dobi stalnejšo obliko. Takrat je zrela za objavo na plošči. Hrup, ki ga ustvarjata, je težko opredeliti, eni ga dojemajo rockovsko, drugi kot hrupno elektroniko, tretji pravijo, da je to industrial ... Za oddajo Izštekani na Valu 202 pa sta krmilo obrnila v povsem drugo smer. Z gostom Miho Kavašem sta svoj hrup delala na povsem akustičen način! Slišali smo klavir, violino, pojočo žago, okarino, kastanjete, otroški klavir, različna tolkala, ektare ...
Izštekal se je vodilni slovenski reggaejaš tega tisočletja ... Bro. Mate Brodar. Z majhno, a bojevito akustično zasedbo.
Izštekani vlak se bo ustavil na osmih postajah, od Bilbi, ki je premierno nastopila s spremljevalno skupino, prek oživljenih pankerjev VIA Ofenziva do divjega nastopa Klemna Klemna.
Če nekaj delaš s srcem, to začutijo tudi ljudje. Od začetkov projekta 'Tiho', ko so ga mnogi pospremili s skepticizmom, pa do zaključka, ki se je konec minulega tedna (8. in 9. marca) zgodil v Kinu Šiška, so Dan D podoživeli pravo pravljico. Odločitev, da se lotijo nečesa precej neobičajnega za rockerski bend, se je izkazala za tisto pravo 'formulo', ki so jo poslušalci sprejeli z odprtimi rokami, srci in ... ušesi.
Ponosno oznanjamo, da so Izštekani v leto 2013 zakorakali z dvignjeno glavo. Po nizu odmevnih in razprodanih koncertov konec preteklega leta in ob štiridesetletnici ustanovitve v oddajo prihaja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Z njim so bili številni gostje, od Draga Misleja - Mefa, Vlada Kreslina in Kombinatk do zamejskih rockovskih bendov, ki bodo zvok TPPZ-ja ne izštekali, temveč z električnimi kitarami v bistvu vštekali. Simpatičen preobrat, ki že tako nabritim pesmim dodaja nov zvočni naboj.
Neveljaven email naslov