The Canyon Observer je eden najglasnejših bendov, kar jih raste na naši grudi.

Začenši pred dobrim desetletjem s post metalom in sorodnimi strujami najhrupnejših žanrov so po nenehnem eksperimentiranju in nadgrajevanju na odmevnem zadnjem albumu Figura zlili električni hrup in akustično zvočenje. V oddaji IZŠTEKANI na Valu 202 so šli še dlje. Pripravili so povsem nov program, ki so ga odigrali izključno z akustičnimi instrumenti. Premierno, v razširjeni desetčlanski zasedbi. Številna tolkala, violončelo, saksofon, akustične kitare, dodatni glasovi, kontrabas, klavir. V rokah The Canyon Observer? Resno? Ja, resno. Zelo resno. 

Doom, sludge, atmosferični black metal, noise, post metal so zvrstne oznake, ki jih nadevajo leta 2011 osnovanim ljubljanskim težkokategornikom The Canyon Observer. Do neke mere držijo, toda bend jih je v nenehnem iskanju že nekajkrat presegel in obrnil na glavo. Prvič izraziteje s prelomnim drugim dolgometražnim albumom Nøll (2018). "Težko z besedami opredelimo svojo glasbo. Definitivno je eksperimentalna. Še vedno je glasna, distorzirana, počasna. A od atmosferičnih metalskih začetkov smo se že davno oddaljili in odšli v druge svetove," pripovedujejo. Še temeljiteje so ustvarjalne okvirje razbili z albumom Figura (2023). Hrupnemu električnemu arzenalu so ob bok postavili saksofona in violončela ter se sprehodili med noisom, free jazzom, klasično in avantgardno glasbo. "Figura je bila mišljena kot kratkotrajen izlet. Bila pa je odlično sprejeta in tudi nas je prevzelo, da smo lahko bistveno širši kot nek specifično žanrski bend," nadaljujejo. "Danes smo predvsem manj obremenjeni. Glasbeno smo zelo nemirni, ogromno stvari nas zanima. Nekoč smo se verjetno nehote omejevali, zdaj pa se lotimo praktično vsega, kar nam pade na pamet. Ko dolgo igraš z istimi ljudmi, je pomembno tudi, da proces vedno znova začiniš. Sicer postane dolgčas. Če pripelješ nove ljudi z novimi instrumenti, pa jim moraš pustiti dihati. In stvar se razvije v nepredvideno smer."

Figura, sprva presenečenje, je požela nedeljeno odobravanje kritike in občinstva. Začrtala je nove poti in sprožila ideje o nastopu v Izštekanih. "Osnovno vprašanje je bilo, ali ima smisel našo glasbo prenašati v akustiko. Ugotovili smo, da ne, tudi tiste s Figure ne. Distorzirana glasba je dostikrat preoblečena v akustiko na prisiljen način. Zato smo se odločili narediti čisto nov material, povsem akustično. Pogledati z drugega zornega kota, drugače razmišljati. Ja, to smo mi in to je naša glasba, a narejena akustično že v izhodišču. Tako imamo priložnost odkrivati povsem novo, neomejeni z glasbo, ki je obstajala že prej."

Vse skladbe ste tako v Izštekanih slišali premierno. Šesterica se je za to priložnost pomnožila v deseterico. Poleg saksofona in violončela so v instrumentarij dodali klavir, kontrabas, akustične kitare, dodatne glasove in bogat nabor tolkal, tudi velikih, kot so timpani in gran cassa. "Učimo se držati nazaj, puščati prostor, iskati izraznost v premorih in tišini. Lahko bi rekli tudi, da se učimo nežnosti v glasbi. In predvsem se učimo poslušati drug drugega."

The Canyon Observer. Okrepljeni. Prenovljeni. Izštekani.

Galerija fotografij. 

Odigrane skladbe:

• Ljubezen
• Bassolini
• NiNot/Potek
• Trpka
• Izhod