Res da, je stopnja predelave e-odpadkov v Evropski uniji relativno visoka, reciklira se namreč 80 % zbranih e-odpadkov. A še vedno v oči bode podatek, da je odstotek dejansko zbranih odpadkov nizek. Pa ima ob tem Evropa eno najvišjih stopenj proizvodnje e-odpadkov na prebivalca. Spomnimo, da se je Slovenija pred petimi leti znašla v zelo nezavidljivi družbi držav Mediterana kot so Portugalska, Ciper, Malta, Italija in Grčija in to na dnu lestvice po zbranih e-odpadkih. Izkazalo se je, da nismo dobro zasledovali direktive Evropske unije, sicer pa je po drugi strani res, da je bila vsaka država prepuščena lastni implementaciji direktive EU. Zaskrbljujoče podatke bo v luči še bolj naraščajoče porabe pod okrilje vzel projekt e-WAsTER, ki je sofinanciran s strani programa Interreg Euro-MED. Njegova osnovna ambicija je poenotenje kriterijev ravnanja z e-odpadki v transnacionalnem območju Mediterana, kjer se nakazuje največja diskrepanca med regijami s strožjo zakonodajo in regijami z bolj permisivnimi načini ureditve omenjene problematike. Kako visoko okoljsko tveganje predstavljajo e-odpadki in zakaj je nujno upoštevati skupno načrtovanje in usklajeno pospeševanje poslovanja, kot ga predvideva projekt? Odgovore smo poiskali pri slovenskem partnerju v projektu, Okoljsko raziskovalnem zavodu in direktorici dr. Marinki Vovk. Foto: Projekt e-WAsTER, sofinanciran s strani programa Interreg Euro-MED.