Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let Koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali.
Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje se še vedno odvija na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.
Avstrijska in italijanska zamejska kulturna društva so delovala na spletu. Kritični trenutki za obstoj in prihodnje delovanje
Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali.
Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje še vedno poteka na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.
415 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let Koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali.
Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje se še vedno odvija na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.
Avstrijska in italijanska zamejska kulturna društva so delovala na spletu. Kritični trenutki za obstoj in prihodnje delovanje
Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali.
Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje še vedno poteka na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Neveljaven email naslov