Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je v pripravah na samostojnost vzpostavila dva učna centra za slovenske vojaške obveznike, na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov in napotitev nabornikov v enote JLA. Slovenija je zahteve zavrnila, zato je JLA iskala izgovor za posredovanje. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta pripadnika Teritorialne obrambe zajela jugoslovanska vojaka, ki sta vohunila v gozdu ob učnem centru. JLA je zato z oklepnimi vozili obkolila učni center. A vdor v center so preprečili Mariborčani, ki so se jugoslovanski vojski uprli z golimi telesi.
General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja in da je namerno povozila enega od demonstrantov, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg. Pekrski dogodki so bili uvod v vojno za samostojno Slovenijo.
JLA je imela podroben načrt delovanja, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg v Sloveniji.
Slovenija je v pripravah na samostojnost vzpostavila dva učna centra za slovenske vojaške obveznike, na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov in napotitev nabornikov v enote JLA. Slovenija je zahteve zavrnila, zato je JLA iskala izgovor za posredovanje. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta pripadnika Teritorialne obrambe zajela jugoslovanska vojaka, ki sta vohunila v gozdu ob učnem centru. JLA je zato z oklepnimi vozili obkolila učni center. A vdor v center so preprečili Mariborčani, ki so se z golimi telesi zoperstavili jugoslovanski vojski.
General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja in je namerno povozila enega od demonstrantov, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg. Pekrski dogodki so pomenili uvod v vojno za samostojno Slovenijo.
424 epizod
Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.
Slovenija je v pripravah na samostojnost vzpostavila dva učna centra za slovenske vojaške obveznike, na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov in napotitev nabornikov v enote JLA. Slovenija je zahteve zavrnila, zato je JLA iskala izgovor za posredovanje. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta pripadnika Teritorialne obrambe zajela jugoslovanska vojaka, ki sta vohunila v gozdu ob učnem centru. JLA je zato z oklepnimi vozili obkolila učni center. A vdor v center so preprečili Mariborčani, ki so se jugoslovanski vojski uprli z golimi telesi.
General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja in da je namerno povozila enega od demonstrantov, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg. Pekrski dogodki so bili uvod v vojno za samostojno Slovenijo.
JLA je imela podroben načrt delovanja, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg v Sloveniji.
Slovenija je v pripravah na samostojnost vzpostavila dva učna centra za slovenske vojaške obveznike, na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov in napotitev nabornikov v enote JLA. Slovenija je zahteve zavrnila, zato je JLA iskala izgovor za posredovanje. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta pripadnika Teritorialne obrambe zajela jugoslovanska vojaka, ki sta vohunila v gozdu ob učnem centru. JLA je zato z oklepnimi vozili obkolila učni center. A vdor v center so preprečili Mariborčani, ki so se z golimi telesi zoperstavili jugoslovanski vojski.
General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja in je namerno povozila enega od demonstrantov, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg. Pekrski dogodki so pomenili uvod v vojno za samostojno Slovenijo.
Danes ponavljamo oddajo o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil zagotovo eden pomembnejših mož 17. stoletja na Slovenskem. Imel je tudi velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev in umetnikov. Kot polihistor je imel bogato znanje in njegova Slava vojvodine Kranjske je zvest prikaz življenja tedanje dobe. Njegovo raziskovanje presihajočega Cerkniškega jezera pa je poneslo slavo našega prostora in njega samega v svet. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani že od sredine oktobra poteka razstava z naslovom „Knjižnica barona Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem“. Žiga Zois pl. Edelstein je bil vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik mnogih rudnikov železove rude in fužin, več posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja oseba razsvetljenskega gibanja in mecen. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali vodilni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, posvečeno slovenskim deželam v obdobju habsburške monarhije. Mi Slovenci smo bili v zgodovini vedno razdeljeni med različne upravne dele, ki so bili nenehno pod oblastjo tujcev. Kljub temu so se naši predniki zavedali skupne pripadnosti, jezika in kulture. Morda jih ravno razdelitev na različne dežele spodbuja k iskanju poti k združitvi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Neveljaven email naslov