Na pustno soboto smo se tudi v KiKs-u ukvarjali s pustnimi krofi, ocvrtimi flancati in jagodno marmelado. Z jezikovnega vidika, seveda. Na kulinaričnih primerih smo prikazali, kako in kdaj uporabljamo kakovostne, vrstne in svojilne pridevnike ter kakšne so razlike med njimi.

Kakovostni, vrstni in svojilni pridevniki - kako jih uporabljati?

V pustnem obdobju ste se najbrž lotili pustnih specialitet, mi pa vam bomo pomagali, da jih tudi pravilno poimenujete.

Jedli ste pustni in ne pusten krof, saj se ta pridevnik uporablja samo v določni obliki. Polnili ste ga lahko z jagodovo ali jagodno marmelado, pri čemer je raba slednje pogostejša. Pripravili ste ocvrt flancat in ne ocvrti flancat, saj izpostavljamo zgolj lastnost peciva in se po njej vprašamo z besedo kakšen.

Če pri samostalnikih ženskega spola izražamo pripadnost, uporabljamo obrazilo -in (npr. ajdin cvet), za izražanje vrstnosti oz. snovnosti pa je ustreznejše obrazilo -ov (npr. ajdova moka). “Vendar pa v rabi večkrat prevladujejo tvorjenke na -in. V jezikovnem korpusu, na primer, najdemo podatek, da je pridevnik limonin 17-krat pogostejši kot limonov,” pojasnjuje sogovornica dr. Špela Petric Žižić z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki svetuje, kako se lahko reševanju teh zadreg izognemo:

“Vedno se lahko opremo na pomen in se po pridevniku vprašamo z ustreznimi vprašalnicami: kakšen, kateri, čigav. Drugi preizkus pa je stopnjevanje: če je pridevnik mogoče stopnjevati, ni vrstni, ampak kakovostni.”