Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Alarmantno pomanjkanje sodnih izvedencev s področja klinične psihologije
Vseh sodnih izvedencev s področja klinične psihologije za celotno Slovenijo je 24, za področje klinične psihologije otrok samo 17. Stanje je postalo še posebej alarmantno z uveljavitvijo družinskega zakonika. Število novih zadev se je s 160 na leto povečalo na 600. Na izvedenca je tako treba čakati približno tri mesece, nato pa še tri mesece, da izvedenec izdela izvedensko mnenje.
Vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel: “To daljša postopke, kar je še posebej pri otrocih nesprejemljivo.”
Izvedence se praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko gre za zelo hud konflikt med starši, ki so lahko osebnostno tudi problematični. Dlje ko je otrok pod pritiskom staršev, bolj je zanj to škodljivo.
Sodni izvedenci tudi diplomanti teološke fakultete?
Ne ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da gre pri pomanjkanju sodnih izvedencev s področja klinične psihologije že za nacionalni problem. Pripravili so več ukrepov, med drugim pa je na mizi tudi predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi družinski terapevti, ki po mnenju kliničnih psihologov niso ustrezno izobraženi. Sodni izvedenci bi tako lahko postali tudi diplomanti teološke fakultete, ki so na drugi stopnji končali študij družinske in zakonske terapije.
Gre za star predlog, vendar, kot dodaja vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za pravosodno upravo na ministrstvu za pravosodje Evelin Pristavec Tratar, ministrstvo ne more biti jeziček na tehtnici, tako da bo predlog realen šele, ko ga bo utemeljila stroka. Ministrstvo za pravosodje se je obrnilo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in vprašalo za mnenje, ali gre za prepletanje področij, za podobne študijske programe in ali bi lahko družinski terapevti opravljali izvedenstvo. Ministrstvo za pravosodje dokončnega odgovora ministrstva za izobraževanje ni prejelo.
Stroka odločno proti: “Gre za nevaren predlog!”
Stroka, združena v zbornici kliničnih psihologov, meni, da je tak predlog nedopusten.
Bernarda Dobnik Renko: “Gre predvsem za diagnostični in ne terapevtski postopek.”
Da družinski terapevti nimajo ustreznih znanj in kompetenc, meni tudi predsednica komisije za sodno izvedenstvo dr. Alenka Sever. “Gre za lobiranje, iskanje zaposljivosti in druge motive za prodiranje v družbo. To je nevarno. Otrok bo vse življenje do smrti plačeval za neustrezno odločitev nekompetentnega sodnega izvedenca.”
Proti predlogu je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je sama dolgoletna sodna izvedenka na področju psihiatrije in tudi družinska terapevtka. Poudarila je, da lahko mnenja za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo specialisti psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije. “Če so ob tem še družinski terapevti, je to dobro. Sem pa odločno proti, da bi družinski terapevti opravljali tudi izvedensko delo, če nimajo posebne izobrazbe za izvedensko delo in znanj, ki jih to delo zahteva. Odločno nasprotujem temu, da bi lahko sodni izvedenci postali terapevti brez omenjenih specializacij.”
Izpodbijanje izvedenskih mnenj si bodo privoščili premožnejši
Alenka Sever je opozorila tudi, da bodo slaba izvedenska mnenja nekompetentnih sodnih izvedencev izpodbijale premožne stranke.
“Stranke, ki si to lahko privoščijo in plačajo, bodo slaba izvedenska mnenja izpodbijale. Še dobro mnenje se da izpodbiti. Dogajalo se bo to, da če ne boš imel denarja, bo izvedenstvo naredil tisti, ki bo najbolj poceni.“
Da so že zdaj velike razlike v kakovosti posameznih sodnih izvedencev, se zavedajo tudi na zbornici kliničnih psihologov.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so tako sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Dr. Polona Matjan Štuhec je bila dolga leta sodna izvedenka, vendar je zaradi neurejenosti področja to delo končala. “Kolegov, ki ne dosegajo standardov, ne moreš urediti prostovoljno. Za to morata biti volja in želja države, da to sama regulira ali pa da ustrezna pooblastila.”
Na ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi pravne podlage za izvedbo disciplinskih postopkov proti sodnim izvedencem. Do zdaj to ni bilo mogoče.
Nedopustne čakalne dobe pri kliničnih psihologih
Vzrok za pomanjkanje sodnih izvedencev je v močno podhranjeni mreži specialistov klinične psihologije že na primarni ravni zdravstva. Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope in pod svetovnim povprečjem. Otroci na pregled pri specialistu klinične psihologije čakajo do deset mesecev, odrasli pa na terapevtsko obravnavo tudi do dve leti, lahko se tudi zgodi, da ne dobijo prostora za terapijo pri kliničnem psihologu.
Alenka Sever: “Če nekoga po možganski poškodbi obsodiš na dve leti čakalne dobe, je vseeno, tudi če ga nikoli ne obravnavaš. V dveh letih se oblikuje in razvije toliko patoloških vzorcev, da potem delo skoraj ni več mogoče. To so ljudje, ki prvi končajo na cesti in nimajo možnosti nove zaposlitve, patologija v družini pa se le povečuje.“
Sodna izvedenka Bernarda Dobnik Renko je opozorila, da bi veliko psihologov želelo delati specializacijo, vendar za to ni možnosti, čeprav bi dolgoročna širitev mreže kliničnih psihologov pomenila prihranek. V ambulantah obravnavajo zelo veliko primerov, ki so posledica travmatičnih dogodkov, kot so prometna nesreča, smrt v družini ali ločitev. “V takih primerih bi bila na mestu krizna intervenca takoj po dogodku. Če bi to lahko storili, pri veliki večini otrok posttravmatskih stresnih motenj niti ne bi bilo. Če pa taka stvar čaka devet mesecev, se motnje stopnjujejo, postanejo kronične in zahtevajo daljšo ter dražjo obravnavo.”
“Duševno zdravje očitno ni prioriteta“
Problem dolgih čakalnih dob je v sistemu specializacij, saj specializacije za klinične psihologe krijejo posamezni zdravstveni zavodi. Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije dr. Sana Čoderl Dobnik: “Zdravstveni zavodi z denarjem, ki ga imajo na voljo, ravnajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami. Očitno duševno zdravje ni prioriteta.”
Zdenka Čebašek Travnik je tako opozorila, da so specialisti klinične psihologije za zdravstvene zavode predvsem strošek. Za celostno rešitev vprašanja klinične psihologije in posledično tudi vprašanje sodnih izvedencev bi po njenem mnenju nujno potrebovali zakon, ki bi specializacije kliničnih psihologov uredil podobno, kot so urejene specializacije za zdravnike.
Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da družinski terapevti niso usposobljeni za klinično diagnostiko. Načrtujejo spremembo zakonodaje, s katero bomo načrtovanje specializacij zdravstvenih delavcev uredili nacionalno in določili pristojnosti odločanja o številu kadrov. Temu naj bi sledilo tudi ustrezno financiranje.
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Alarmantno pomanjkanje sodnih izvedencev s področja klinične psihologije
Vseh sodnih izvedencev s področja klinične psihologije za celotno Slovenijo je 24, za področje klinične psihologije otrok samo 17. Stanje je postalo še posebej alarmantno z uveljavitvijo družinskega zakonika. Število novih zadev se je s 160 na leto povečalo na 600. Na izvedenca je tako treba čakati približno tri mesece, nato pa še tri mesece, da izvedenec izdela izvedensko mnenje.
Vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel: “To daljša postopke, kar je še posebej pri otrocih nesprejemljivo.”
Izvedence se praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko gre za zelo hud konflikt med starši, ki so lahko osebnostno tudi problematični. Dlje ko je otrok pod pritiskom staršev, bolj je zanj to škodljivo.
Sodni izvedenci tudi diplomanti teološke fakultete?
Ne ministrstvu za pravosodje ugotavljajo, da gre pri pomanjkanju sodnih izvedencev s področja klinične psihologije že za nacionalni problem. Pripravili so več ukrepov, med drugim pa je na mizi tudi predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi družinski terapevti, ki po mnenju kliničnih psihologov niso ustrezno izobraženi. Sodni izvedenci bi tako lahko postali tudi diplomanti teološke fakultete, ki so na drugi stopnji končali študij družinske in zakonske terapije.
Gre za star predlog, vendar, kot dodaja vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za pravosodno upravo na ministrstvu za pravosodje Evelin Pristavec Tratar, ministrstvo ne more biti jeziček na tehtnici, tako da bo predlog realen šele, ko ga bo utemeljila stroka. Ministrstvo za pravosodje se je obrnilo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in vprašalo za mnenje, ali gre za prepletanje področij, za podobne študijske programe in ali bi lahko družinski terapevti opravljali izvedenstvo. Ministrstvo za pravosodje dokončnega odgovora ministrstva za izobraževanje ni prejelo.
Stroka odločno proti: “Gre za nevaren predlog!”
Stroka, združena v zbornici kliničnih psihologov, meni, da je tak predlog nedopusten.
Bernarda Dobnik Renko: “Gre predvsem za diagnostični in ne terapevtski postopek.”
Da družinski terapevti nimajo ustreznih znanj in kompetenc, meni tudi predsednica komisije za sodno izvedenstvo dr. Alenka Sever. “Gre za lobiranje, iskanje zaposljivosti in druge motive za prodiranje v družbo. To je nevarno. Otrok bo vse življenje do smrti plačeval za neustrezno odločitev nekompetentnega sodnega izvedenca.”
Proti predlogu je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je sama dolgoletna sodna izvedenka na področju psihiatrije in tudi družinska terapevtka. Poudarila je, da lahko mnenja za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo specialisti psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije. “Če so ob tem še družinski terapevti, je to dobro. Sem pa odločno proti, da bi družinski terapevti opravljali tudi izvedensko delo, če nimajo posebne izobrazbe za izvedensko delo in znanj, ki jih to delo zahteva. Odločno nasprotujem temu, da bi lahko sodni izvedenci postali terapevti brez omenjenih specializacij.”
Izpodbijanje izvedenskih mnenj si bodo privoščili premožnejši
Alenka Sever je opozorila tudi, da bodo slaba izvedenska mnenja nekompetentnih sodnih izvedencev izpodbijale premožne stranke.
“Stranke, ki si to lahko privoščijo in plačajo, bodo slaba izvedenska mnenja izpodbijale. Še dobro mnenje se da izpodbiti. Dogajalo se bo to, da če ne boš imel denarja, bo izvedenstvo naredil tisti, ki bo najbolj poceni.“
Da so že zdaj velike razlike v kakovosti posameznih sodnih izvedencev, se zavedajo tudi na zbornici kliničnih psihologov.
Na oddelku za družinsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani so tako sodnega izvedenca določili v 156 primerih. V 65 primerih so ti zadevo vrnili brez izdelanega izvedenskega mnenja.
Dr. Polona Matjan Štuhec je bila dolga leta sodna izvedenka, vendar je zaradi neurejenosti področja to delo končala. “Kolegov, ki ne dosegajo standardov, ne moreš urediti prostovoljno. Za to morata biti volja in želja države, da to sama regulira ali pa da ustrezna pooblastila.”
Na ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi pravne podlage za izvedbo disciplinskih postopkov proti sodnim izvedencem. Do zdaj to ni bilo mogoče.
Nedopustne čakalne dobe pri kliničnih psihologih
Vzrok za pomanjkanje sodnih izvedencev je v močno podhranjeni mreži specialistov klinične psihologije že na primarni ravni zdravstva. Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope in pod svetovnim povprečjem. Otroci na pregled pri specialistu klinične psihologije čakajo do deset mesecev, odrasli pa na terapevtsko obravnavo tudi do dve leti, lahko se tudi zgodi, da ne dobijo prostora za terapijo pri kliničnem psihologu.
Alenka Sever: “Če nekoga po možganski poškodbi obsodiš na dve leti čakalne dobe, je vseeno, tudi če ga nikoli ne obravnavaš. V dveh letih se oblikuje in razvije toliko patoloških vzorcev, da potem delo skoraj ni več mogoče. To so ljudje, ki prvi končajo na cesti in nimajo možnosti nove zaposlitve, patologija v družini pa se le povečuje.“
Sodna izvedenka Bernarda Dobnik Renko je opozorila, da bi veliko psihologov želelo delati specializacijo, vendar za to ni možnosti, čeprav bi dolgoročna širitev mreže kliničnih psihologov pomenila prihranek. V ambulantah obravnavajo zelo veliko primerov, ki so posledica travmatičnih dogodkov, kot so prometna nesreča, smrt v družini ali ločitev. “V takih primerih bi bila na mestu krizna intervenca takoj po dogodku. Če bi to lahko storili, pri veliki večini otrok posttravmatskih stresnih motenj niti ne bi bilo. Če pa taka stvar čaka devet mesecev, se motnje stopnjujejo, postanejo kronične in zahtevajo daljšo ter dražjo obravnavo.”
“Duševno zdravje očitno ni prioriteta“
Problem dolgih čakalnih dob je v sistemu specializacij, saj specializacije za klinične psihologe krijejo posamezni zdravstveni zavodi. Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije dr. Sana Čoderl Dobnik: “Zdravstveni zavodi z denarjem, ki ga imajo na voljo, ravnajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami. Očitno duševno zdravje ni prioriteta.”
Zdenka Čebašek Travnik je tako opozorila, da so specialisti klinične psihologije za zdravstvene zavode predvsem strošek. Za celostno rešitev vprašanja klinične psihologije in posledično tudi vprašanje sodnih izvedencev bi po njenem mnenju nujno potrebovali zakon, ki bi specializacije kliničnih psihologov uredil podobno, kot so urejene specializacije za zdravnike.
Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da družinski terapevti niso usposobljeni za klinično diagnostiko. Načrtujejo spremembo zakonodaje, s katero bomo načrtovanje specializacij zdravstvenih delavcev uredili nacionalno in določili pristojnosti odločanja o številu kadrov. Temu naj bi sledilo tudi ustrezno financiranje.
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov