Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.

V kakšnem stanju je okolje na Idrijskem danes, kaj bi bilo treba storiti za zmanjšanje posledic rudarjenja in kakšna je zdravstvena slika prebivalstva

Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.

"V več stoletjih delovanja rudnika je v zrak izpuhtelo 37 ton živega srebra in to živo srebro obremenjuje okolje." - poslanec Samo Bevk

Na območju topilnice živo srebro v zemlji za 15-krat presega kritično vrednost. Treba je omeniti tudi območje Pront, kjer je v karbonskem skrilavcu najti živo srebro v kapljicah, torej samorodno živo srebro. S kar 90-krat preseženo kritično vrednostjo živega srebra v zemlji naj bi bili seznanjeni tudi prebivalci Pronta. Sprehod med vrtovi v Prontu sicer razkriva, da večina ne upošteva priporočil in tam goji tudi korenje, solato, fižol in preostale odsvetovane vrtnine. Vnos visokih vrednosti metilnega živega srebra v telo namreč lahko povzročil nepovratne posledice predvsem v razvojnem obdobju.

"Problem je, ker sistematične študije na idrijskem prebivalstvu niso bile narejene. Zelo koristno bi bilo, da bi se taka sistematična študija naredila." - vodja odseka za znanost o okolju na Inštitutu Jožef Stefan Milena Horvat

Obremenjenost okolja z živim srebrom se ne začne in konča v Idriji. Živo srebro namreč prehaja iz zemlje v vodo in zrak ter nazaj v zemljo, se metilira in prehaja v biosfero. Meteorne vode ga spirajo v Idrijco, ta ga odnese v Sočo, Soča v morje. "Vsako leto reka Soča v Tržaški zaliv prinese približno od 1 do 1,5 tone živega srebra." dodaja Milena Horvat. V morskem okolju pa je živo srebro bolj razpoložljivo za metilacijo in prehajanje v ribe. Zato velja priporočilo o uživanju manjših rib in v zmernih količinah.

Ker Idrija leži na geoloških prelomih, kjer se srečata kraški in alpski svet, je tudi radon naravna danost, svoj del pa prispevajo tudi žgalniški ostanki, ki vsebujejo uran in njegove radioaktivne potomce. Meritve radona tako v javnih kot zasebnih objektih izvaja Zavod za varstvo pri delu.

"Povprečna vrednost je nekaj čez 600 bekerelov na kubični meter, priporočena referenčna vrednost je 300. Približno 50 odstotkov meritev presega referenčno vrednost. Stavbe v Idriji so med bolj obremenjenimi v Slovenija." - predstojnik Centra za fizikalne meritve Gregor Omáhen

S povišanimi vrednostmi radona se je srečal tudi Idrijčan Robert Zabukovec, ki je pred štirimi leti kupil hišo v predelu Vojskarska in v njej izvedel meritve."Idrija je globoko v rdečem območju. Zelo malo občin ima več radona kot Idrija. "V kletnih prostorih sem imel 8.000 bekerelov na kubični meter, v sinovi sobi pa 1.000." - Idrijčan Robert Zabukovec

"Idrija je globoko v rdečem območju. Zelo malo občin ima več radona kot Idrija." - Inšpektor za varstvo pred sevanji Tomaž Šutej

Posledica dolgotrajne izpostavljenosti radonu je namreč lahko tudi pljučni rak. V občini Idrija je primerov pljučnega raka več kot je povprečje v Sloveniji. Idrija odstopa od povprečja tudi po številu novih primerov vseh rakavih obolenj in pri umrljivosti zaradi raka v populaciji do 74 let.

Idrija ima sicer nekaj primerov dobrih praks tudi v povezavi s protiradonsko sanacijo javnih stavb, med drugim vrtca v Arkovi ulici, Psihiatrični bolnišnici in šoli v Črnem Vrhu. Vrednosti radona v tako imenovanem rumenem območju, pa ostajajo v vrtcu v Prelovčevi, v občinski stavbi in v podružnični šoli v Ledinah.

In glede na to, da Idrija ni očiščena okoljskih bremen in preostalih posledic 500-letnega rudarjenja, bi na tem mestu morali govorili o tako imenovani rudarski škodi. Ta se je izplačevala na osnovi zakona o preprečevanju posledic rudarjenja iz leta 1987, ki je bil noveliran leta 2004 in še vedno velja.