Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
432 epizod
432 epizod
Informativni prispevki iz področja kulture
V posebni oddaji ob slovesu papeža Frančiška skozi pripovedovanje dr. Tomaža Gerdena spremljamo papeževo življenjsko pot in 12-letni pontifikat. Več o papežu povesta tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: MMC / Reuters (detajl).
"Dragi bratje in sestre, z veliko žalostjo sporočam, da je umrl naš sveti oče Frančišek. Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu. Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi," je na vatikanski televiziji sporočil kardinal Kevin Farrell. Prehojene papeževe poti se v zapisu spominja urednik Uredništva za religije in verstva dr. Tomaž Gerden. Foto: MMC / Reuters
Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici. Projekt evropskemu občinstvu razkriva bogato kinematografsko dediščino čezmejnega prostora Slovenije in Italije, retrospektiva, ki jo je zasnovala Varja Močnik, pa ponuja filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije.
Zvečer ob 20-ih bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone. Prvič na slovenskih odrih bomo lahko gledali igro Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka. Dramo je režiral priznani operni in gledališki režiser Martin Kušej. Robert Icke je v središče svoje drame postavil zdravnico Ruth Wolff, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen, ki se zaplete v spor s katoliškim duhovnikom. Zdravnica, igra jo Nataša Barbara Gračner, namreč prepove duhovniku dostop do umirajočega dekleta, ki jo želi spovedati, in tako postane tarča medijske gonje.
Radijska igra Kapucinska grobnica je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Dramatizacijo in radijsko priredbo podpisujejo Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni in Ana Kržišnik Blažica.
Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.
S podelitvijo nagrad se je v Prešernovem gledališču Kranj sklenil 55. Teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za Trilogijo o mestih in ljudeh. Najboljša uprizoritev Tedna slovenske drame je predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije. Predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje je nastala po besedilu Tiborja Hrsa Pandurja, režirala jo je Livija Pandur.
Na Dunaju so v Leopoldovem muzeju odprli razstavo Bidermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja razširjeno sliko le tega, se ne osredotoča izključno na Dunaj in njegovo vlogo v tem času, temveč osvetljuje tudi umetniška udejstvovanja drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. Na ogled je okoli 190 eksponatov, kot so slike, pohištvo, oblačila, stekleni in drugi umetniški izdelki. Na razstavi, ki bo odprta do 27. julija, pa je z nekaj slikami zastopan tudi Jožef Tominc.
V nedeljo bo na valovih programa Ars potekala Evroradijska cvetna nedelja. Poseben glasbeni dan se bo začel ob 11.15, vse do poznih večernih ur pa se bo tekom dneva zvrstilo šest tematskih koncertov, ki so jih glasbeni uredniki na Arsu odbrali iz posebne ponudbe dvanajstih, ki jih je skupina kuratorjev umestila v Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Na letošnjem cvetnonedeljskem glasbenem popotovanju bomo po vrsti obiskali koncerte zbora BBC Singers v Londonu (11.15), zbora Sikstinske kapele v Vatikanu (13.05), nastop pianista Reinisa Zariņša v Rigi (16.00), koncert pravoslavne zborovske glasbe ob 100-letnici posvetitve katedrale sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji (17.00), koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla in dirigenta Marcusa Creeda v Koebenhavnu (18.30) in Pasijon deklice z vžigalicami Davida Langa, ki so ga v Münchnu izvedli člani zbora Bavarskega radia (22.30).
Z dvodnevnim dogodkom v Slovenski kinoteki z naslovom Kurja polt: Poslednji hura 2, ki predstavlja izbor žanrskega filma, od mrtvih obujajo nekdanji festival Kurja polt. Ob prisotnosti režiserja Norberta Pfaffenbichlerja je bil predvajan sklepni del distopične eksperimentalne trilogije z naslovom 2551.03. Z avstrijskim avtorjem se je pogovarjala Petra Meterc. Prevode bere Dejan Kaloper.
V sklopu Milanskega tedna oblikovanja je v vili Bagatti Valsecchi, ki je del razstavnega prizorišča Alcova, na ogled tudi slovenska postavitev Material bar. Kuratorji Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki so bili izbrani na razpisu Centra za kreativnost, so v središče postavili trajnost, funkcionalnost in inovativnost. Material bar je tako prostor, kjer obiskovalci od blizu spoznajo prakse 11 slovenskih oblikovalcev oz. kolektivov.
V Narodni galeriji v Ljubljani bodo odpirajo obsežno razstavo Barok v Sloveniji. Zadnji dve veliki razstavi o tem obdobju segata že več kot pol stoletja nazaj, od takrat do danes pa je prišlo do številnih odkritij in tudi umetnostnozgodovinski pogled se je spremenil. Ogledamo si lahko več kot 170 del, predvsem slike, kipe, freske in risbe. V 17. in 18. stoletju se začne umetnost spet prebujati, pravzaprav kar kipeti – to so sprožile nove družbene, politične in ekonomske razmere.
Uspešni italijanski pisatelj Paolo Giordano je v Sloveniji na obisku v okviru 57. zasedanja mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir PEN-a. V slovenščini pa je pri Mladinski knjigi pravkar izšel njegov roman Tasmanija, ki prinaša zgodbo o posamezniku, ki je išče zatočišče v času osebnih in družbenih kriz.
Režiserka Petra Seliškar je kar pet poletij preživela na gori Solunska glava v Severni Makedoniji in tam snemala eno od zadnjih planšarskih družin, ki še ohranja star način vzreje živali v visokogorskem okolju. Iz posnetega materiala sta nastala dva dokumentarna filma, Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice. Z režiserko se pogovarja Petra Meterc.
Uredništvo igranega programa Radia Slovenija, programa Ars, pripravlja v petek, 4. aprila, ob 17 h v dvorani Prešernovega gledališča Kranj živo izvedbo radijske igre Tjaše Míslej Prva beseda je mama, in sicer 4. del z naslovom Ksenija. To bo eden izmed dogodkov dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame in je nekaj posebnega v tem, da bodo igralci Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan in Branko Završan nastopili v živo, sama radijska igra v več delih, ki jo bomo poslušali na radijskih valovih, pa nastaja v studiu. Dramaturginja je Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta Matjaž Miklič in Sonja Strenar. Režiserka je Špela Kravogel. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, da pove nekaj besed o besedilu Prva beseda je mama Tjaše Mislej.
Letos bo minilo 100 let od rojstva Vladimirja Makuca, enega najplodovitejših slovenskih likovnih umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Dela izjemnega likovnika, interpreta Krasa, ki je posegal v srednji vek, med računalniške piksle in v vesolje, bo mogoče videti v Sloveniji in Italiji na šestih razstavah s skupnim naslovom V vse smeri. Cikel se bo začel drevi v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju z razstavo Želja po nebu.
V Kinodvoru si boste lahko od 2 do 9. aprila ogledali pet filmov, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne v Ukrajini, moči v športnem mentorstvu in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Nominirane filme si boste lahko prihodnji teden ogledali tudi na portalu RTV 365.
Zadnja letošnja premiera v Mestnem gledališču ljubljanskem je komična drama Vila blok Evropa. Podpisuje jo Lutz Hübner, trenutno eden najpogosteje uprizarjanih nemških avtorjev. Režije se je lotila Barbara Hieng Samobor, ki je igro tudi prevedla in jo priredila. Skupina ljudi različnih poklicev, generacij in gmotnega položaja se odloči, da bodo skupaj gradili nepremičnino in v njej tudi sobivali. Visoko leteče in pogosto uporabljene besede kot so sodelovanje, skupnost in solidarnost se v praksi hitro razblinijo in izkaže se, da ima pri odločitvah glede gradnje in arhitekturne zasnove največ besede tisti, ki ima največ kapitala.
Na kar dveh razstavah v Ljubljani najdemo dela okoljevarstvenega fotografa Nicka Brandta. Angleški ustvarjalec, ki je svetovno eden izmed najvidnejših na področju fotografije, v objektiv zajema uničujoče vplive podnebnih sprememb. Njegova potujoča razstava Napočil bo dan do 7. septembra gostuje v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija. Ustanoviteljica galerije Willas iz Stockholma na Švedskem, ki zastopa Nicka Brandta, Ellen K. Willas, dodaja, da ima medij fotografije veliko družbeno moč in izjemno sposobnost predajanja sporočil. ''Fotografija je glagol v komunikaciji. Res lahko spremeni dojemanje in razmišljanje ljudi.''
Neveljaven email naslov