Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
Epidemiologi povsod po svetu pripravljajo napovedne modele o tem, kako se bo razvijala pandemija in kakšni bodo prihodnji meseci. Čeprav se njihove napovedi v številnih stvareh razlikujejo, se znanstveniki strinjajo predvsem glede dveh stvari: covid 19 bo ostal, prihodnost pa je odvisna od številnih neznank, med drugim od tega, ali bomo dovolj hitro našli odgovore na to, zakaj se ljudje na okužbo odzovejo tako različno, kaj imajo pri tem geni, ali lahko razvijemo trajno imunost, ali je virus doslej razvil kakšne ključne mutacije in kako učinkovita bodo cepiva?
Ta hip je v predklinični stopnji 198 kandidatov za cepiva, v varnostnih stopnjah ena in dve približno 30 cepiv, stopnjo tri, torej zadnjo stopnjo pred podelitvijo licenc, ki je tudi najdolgotrajnejša, pa so doslej dosegla štiri cepiva.
Število okuženih po svetu je preseglo 19 milijonov, virus je doslej zahteval 712.000 žrtev. V številnih državah rahljajo ukrepe in s tem puščajo pri ljudeh lažni vtis, da se pandemija končuje, a to nikakor ni res, svarijo raziskovalci.
Kljub temu pa smo se v zadnjih mesecih veliko naučili, številne raziskave in tudi izkušnje iz vsakdanjega življenja so potrdile predvsem eno: učinkovita skrb za higieno, torej redno umivanje rok in uporaba maske, je pri zajezitvi napredovanja epidemije celo učinkovitejša od stroge karantene. Ekipa raziskovalcev Imperial Collegea v Londonu je ugotovila, da se v več kot 50 državah, v katerih so odpravili karanteno, epidemija ni vrnila v pričakovanem obsegu, in to prav zaradi spremenjenega vedenja ljudi. Skrb za higieno torej šteje.
Na univerzi Sao Paolo so raziskovalci pognali več kot 250.000 matematičnih modelov, v katerih so preverjali različne stopnje fizične distance v kombinaciji s poostreno higieno. Raziskovalci so prišli do zaključka, da je mogoče s postopnim zmanjševanjem ukrepov fizične distance vsakih 80 dni doseči obvladovanje epidemije pod pogojem, da vsaj polovica ljudi izvaja zaščitne ukrepe za preprečevanje okužbe (tj. umivanje rok in nošenje zaščitnih mask).
S tem pa lahko povežemo nedavna dognanja z ene od izraelskih srednjih šol. Potem ko so šolo sredi maja po karanteni znova odprli, so dijaki v šolo hodili kot pred izbruhom covida 19, torej brez kakršnih koli zaostrenih ukrepov. Približno deset dni po odprtju so v šoli odkrili prva dva okužena dijaka. Ker jim v šoli ni bilo treba nositi mask, so se okužbe bliskovito razširile. Z virusom se je okužilo 153 dijakov in 25 predstavnikov osebja, ključni za prenos okužb so bili šolski odmori, nagneteni razredi (v razredih je bilo od 35 do 38 dijakov), prav tako je k širjenju virusa pripomoglo izjemno vroče obdobje konec maja, zaradi česar so na šoli izdatno uporabljali klimatsko prezračevanje. Pravi šolski laboratorij torej.
Iz Združenih držav Amerike poročajo o nečem podobnem. Raziskovalci so preučevali izbruh covida 19 na enem od ameriških mladinskih kampov v zvezni državi Georgia. Čeprav so se morali vsi udeleženci v dvotedenskem obdobju pred prihodom testirati na koronavirus in čeprav se otroci med sabo niso smeli mešati, družili so se lahko le s tistimi, ki so spali v isti sobi, so prve okužbe na kampu zaznali dva dneva po prihodu otrok. Z virusom se je v naslednjih dveh tednih okužilo skoraj sto članov osebja in 168 udeležencev, od tega več kot polovica otrok, starih od šest do deset let. K hitremu širjenju okužbe naj bi pripomoglo predvsem to, da je v enem prostoru spalo več deset otrok in da so se nato ti skupaj udeleževali skupinskih dejavnosti, kot je zborovsko prepevanje.
Nekatere celice našega imunskega sistema, ki lahko prepoznajo koronaviruse, ki ljudem povzročajo običajen prehlad, se odzivajo tudi na Sars-CoV-2, ki povzroča bolezen covid 19. Gre za spominske celice T, pri katerih so raziskovalci ugotovili, da lahko prepoznajo določene sekvence proteinov na novem koronavirusu. Novi dokazi tako potrjujejo hipotezo, da lahko že vzpostavljena imunost na koronaviruse, ki so nam znani in so v človeški populaciji že dolgo časa, vpliva na blažji potek okužbe z novim koronavirusom. A potrebni so dodatni dokazi.
Raziskovalci pa so postregli še z eno potrditvijo, kako pomembna sta takojšen odziv in uvedba ukrepov, potem ko se v skupnosti pojavijo okužbe s koronavirusom. Skupina iz Univerze v Hongkongu je preučevala interval med pojavi simptomov med prvookuženim in vsemi naslednjimi, ki jih ta okuži. In ta niti ni tako dolg, kot so predvidevali na začetku. V pettedenskem obdobju od januarja do februarja so raziskovalci ugotovili, da se je ta interval skrajšal s 7,8 dneva na komaj 2,6. To je še dodatna potrditev, da so kitajske oblasti ukrepale ustrezno in pravočasno. Ko se v skupnosti pojavi okužba, je treba ukrepati takoj.
Za konec pa še k živalim: V še ne objavljeni študiji raziskovalci ugotavljajo, da se virus tudi med živalmi širi podobno obsežno kot med ljudmi. Raziskovalci z univerze Bari so marca in maja v severni Italiji iskali okužbo pri 540 psih in 277 mačkah, ki so živeli pri okuženih ljudeh oziroma po soseskah, kjer je bila razširjenost virusa velika. Z brisi pri nobeni od živali niso neposredno dokazali virusne RNK, s poznejšimi serološkimi preiskavami pa so prisotnost protiteles na virus ugotovili pri treh odstotkih psov in štirih odstotkih mačk. Ta delež v živalski populaciji je primerljiv s tistim v človeški. Raziskovalci sklepajo, da se lahko živali prav tako okužijo kot ljudje.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
Epidemiologi povsod po svetu pripravljajo napovedne modele o tem, kako se bo razvijala pandemija in kakšni bodo prihodnji meseci. Čeprav se njihove napovedi v številnih stvareh razlikujejo, se znanstveniki strinjajo predvsem glede dveh stvari: covid 19 bo ostal, prihodnost pa je odvisna od številnih neznank, med drugim od tega, ali bomo dovolj hitro našli odgovore na to, zakaj se ljudje na okužbo odzovejo tako različno, kaj imajo pri tem geni, ali lahko razvijemo trajno imunost, ali je virus doslej razvil kakšne ključne mutacije in kako učinkovita bodo cepiva?
Ta hip je v predklinični stopnji 198 kandidatov za cepiva, v varnostnih stopnjah ena in dve približno 30 cepiv, stopnjo tri, torej zadnjo stopnjo pred podelitvijo licenc, ki je tudi najdolgotrajnejša, pa so doslej dosegla štiri cepiva.
Število okuženih po svetu je preseglo 19 milijonov, virus je doslej zahteval 712.000 žrtev. V številnih državah rahljajo ukrepe in s tem puščajo pri ljudeh lažni vtis, da se pandemija končuje, a to nikakor ni res, svarijo raziskovalci.
Kljub temu pa smo se v zadnjih mesecih veliko naučili, številne raziskave in tudi izkušnje iz vsakdanjega življenja so potrdile predvsem eno: učinkovita skrb za higieno, torej redno umivanje rok in uporaba maske, je pri zajezitvi napredovanja epidemije celo učinkovitejša od stroge karantene. Ekipa raziskovalcev Imperial Collegea v Londonu je ugotovila, da se v več kot 50 državah, v katerih so odpravili karanteno, epidemija ni vrnila v pričakovanem obsegu, in to prav zaradi spremenjenega vedenja ljudi. Skrb za higieno torej šteje.
Na univerzi Sao Paolo so raziskovalci pognali več kot 250.000 matematičnih modelov, v katerih so preverjali različne stopnje fizične distance v kombinaciji s poostreno higieno. Raziskovalci so prišli do zaključka, da je mogoče s postopnim zmanjševanjem ukrepov fizične distance vsakih 80 dni doseči obvladovanje epidemije pod pogojem, da vsaj polovica ljudi izvaja zaščitne ukrepe za preprečevanje okužbe (tj. umivanje rok in nošenje zaščitnih mask).
S tem pa lahko povežemo nedavna dognanja z ene od izraelskih srednjih šol. Potem ko so šolo sredi maja po karanteni znova odprli, so dijaki v šolo hodili kot pred izbruhom covida 19, torej brez kakršnih koli zaostrenih ukrepov. Približno deset dni po odprtju so v šoli odkrili prva dva okužena dijaka. Ker jim v šoli ni bilo treba nositi mask, so se okužbe bliskovito razširile. Z virusom se je okužilo 153 dijakov in 25 predstavnikov osebja, ključni za prenos okužb so bili šolski odmori, nagneteni razredi (v razredih je bilo od 35 do 38 dijakov), prav tako je k širjenju virusa pripomoglo izjemno vroče obdobje konec maja, zaradi česar so na šoli izdatno uporabljali klimatsko prezračevanje. Pravi šolski laboratorij torej.
Iz Združenih držav Amerike poročajo o nečem podobnem. Raziskovalci so preučevali izbruh covida 19 na enem od ameriških mladinskih kampov v zvezni državi Georgia. Čeprav so se morali vsi udeleženci v dvotedenskem obdobju pred prihodom testirati na koronavirus in čeprav se otroci med sabo niso smeli mešati, družili so se lahko le s tistimi, ki so spali v isti sobi, so prve okužbe na kampu zaznali dva dneva po prihodu otrok. Z virusom se je v naslednjih dveh tednih okužilo skoraj sto članov osebja in 168 udeležencev, od tega več kot polovica otrok, starih od šest do deset let. K hitremu širjenju okužbe naj bi pripomoglo predvsem to, da je v enem prostoru spalo več deset otrok in da so se nato ti skupaj udeleževali skupinskih dejavnosti, kot je zborovsko prepevanje.
Nekatere celice našega imunskega sistema, ki lahko prepoznajo koronaviruse, ki ljudem povzročajo običajen prehlad, se odzivajo tudi na Sars-CoV-2, ki povzroča bolezen covid 19. Gre za spominske celice T, pri katerih so raziskovalci ugotovili, da lahko prepoznajo določene sekvence proteinov na novem koronavirusu. Novi dokazi tako potrjujejo hipotezo, da lahko že vzpostavljena imunost na koronaviruse, ki so nam znani in so v človeški populaciji že dolgo časa, vpliva na blažji potek okužbe z novim koronavirusom. A potrebni so dodatni dokazi.
Raziskovalci pa so postregli še z eno potrditvijo, kako pomembna sta takojšen odziv in uvedba ukrepov, potem ko se v skupnosti pojavijo okužbe s koronavirusom. Skupina iz Univerze v Hongkongu je preučevala interval med pojavi simptomov med prvookuženim in vsemi naslednjimi, ki jih ta okuži. In ta niti ni tako dolg, kot so predvidevali na začetku. V pettedenskem obdobju od januarja do februarja so raziskovalci ugotovili, da se je ta interval skrajšal s 7,8 dneva na komaj 2,6. To je še dodatna potrditev, da so kitajske oblasti ukrepale ustrezno in pravočasno. Ko se v skupnosti pojavi okužba, je treba ukrepati takoj.
Za konec pa še k živalim: V še ne objavljeni študiji raziskovalci ugotavljajo, da se virus tudi med živalmi širi podobno obsežno kot med ljudmi. Raziskovalci z univerze Bari so marca in maja v severni Italiji iskali okužbo pri 540 psih in 277 mačkah, ki so živeli pri okuženih ljudeh oziroma po soseskah, kjer je bila razširjenost virusa velika. Z brisi pri nobeni od živali niso neposredno dokazali virusne RNK, s poznejšimi serološkimi preiskavami pa so prisotnost protiteles na virus ugotovili pri treh odstotkih psov in štirih odstotkih mačk. Ta delež v živalski populaciji je primerljiv s tistim v človeški. Raziskovalci sklepajo, da se lahko živali prav tako okužijo kot ljudje.
V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.
Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.
Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.
Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo
Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo
Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain
Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki
Neveljaven email naslov