Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. Dan Podjed opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "Na prvi val zdaj gledam že skoraj malo nostalgično, kot da je bilo to v prejšnjem stoletju. Zdaj je bistveno drugače - nismo več tako vznemirjeni in razburjeni, smo pa bistveno bolj naveličani vsega skupaj. Mislim, da bomo še nekaj časa doživljali te valove in vzpostavili neko novo normalnost."
"Začel sem pisati po nenavadni izkušnji z gumijastimi rokavicami v trgovini. Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!"
Zelo zanimiva se mu je zdela fascinacija ljudi s samim sabo med video pogovori - opaža namreč velik premik v medčloveški komunikaciji, saj lahko hkrati opazujemo sebe in še sogovornika. "To je fascinanten trenutek v zgodovini človeštva. Skoraj praviloma gledamo svojo sličico v kotu zaslona. Še lani bi osebo, ki hodi po cesti z ogledalcem v roki in gleda sebe med pogovorom, označili za narcisa. Že letos je to nekaj normalnega."
"Na to situacijo sploh ni treba gledati samo kot na tragedijo, ampak kot na tragikomedijo ali celo komedijo. Ker toliko smešnih, neumnih in nenavadnih stvari, kot jih počnemo zdaj, že dolgo nismo počeli. To krizo moramo izkoristiti tudi za zabavo - tudi če trpimo, se spomnimo, da smo v tem svojem trpljenju rahlo smešni."
Dr. Dan Podjed hkrati še opozarja, da morajo različni strokovnjaki z različnih področjih več sodelovati in skupaj najti boljše rešitve za prihodnost, tudi za obvladovanje epidemije. "Rešitev za zajezitev epidemije ne more priti le s strani farmacije in zdravstva. Ne bo rešitev le v cepivu. Odgovor je ravno tako družben. Zato potrebujemo družboslovje in humanistiko."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. Dan Podjed opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "Na prvi val zdaj gledam že skoraj malo nostalgično, kot da je bilo to v prejšnjem stoletju. Zdaj je bistveno drugače - nismo več tako vznemirjeni in razburjeni, smo pa bistveno bolj naveličani vsega skupaj. Mislim, da bomo še nekaj časa doživljali te valove in vzpostavili neko novo normalnost."
"Začel sem pisati po nenavadni izkušnji z gumijastimi rokavicami v trgovini. Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!"
Zelo zanimiva se mu je zdela fascinacija ljudi s samim sabo med video pogovori - opaža namreč velik premik v medčloveški komunikaciji, saj lahko hkrati opazujemo sebe in še sogovornika. "To je fascinanten trenutek v zgodovini človeštva. Skoraj praviloma gledamo svojo sličico v kotu zaslona. Še lani bi osebo, ki hodi po cesti z ogledalcem v roki in gleda sebe med pogovorom, označili za narcisa. Že letos je to nekaj normalnega."
"Na to situacijo sploh ni treba gledati samo kot na tragedijo, ampak kot na tragikomedijo ali celo komedijo. Ker toliko smešnih, neumnih in nenavadnih stvari, kot jih počnemo zdaj, že dolgo nismo počeli. To krizo moramo izkoristiti tudi za zabavo - tudi če trpimo, se spomnimo, da smo v tem svojem trpljenju rahlo smešni."
Dr. Dan Podjed hkrati še opozarja, da morajo različni strokovnjaki z različnih področjih več sodelovati in skupaj najti boljše rešitve za prihodnost, tudi za obvladovanje epidemije. "Rešitev za zajezitev epidemije ne more priti le s strani farmacije in zdravstva. Ne bo rešitev le v cepivu. Odgovor je ravno tako družben. Zato potrebujemo družboslovje in humanistiko."
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov