Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Jure Leskovec, profesor na ameriški univerzi Stanford, je ta teden z objavo v reviji Nature požel veliko zanimanja ameriških medijev. Z ekipo so se pozno spomladi lotili preučevanja vsakdanjih potovalnih navad približno več milijonov Američanov in ugotovili, da naši vsakodnevni premiki od doma v trgovine, restavracije in tako naprej zelo pomembno pripomorejo k širjenju okužb.
Raziskovalna ekipa Jureta Leskovca, ki so jo ob podatkovnih znanstvenikih sestavljali še epidemiologi in sociologi, je v raziskavi uporabila anonimizirane in agregirane podatke o lokacijah mobilnih telefonov, ki se nanašajo na dnevno gibanje sto milijonov ljudi v desetih največjih ameriških mestih. Pri tem so se opirali na podatke o gibanju ljudi med marcem in majem med soseščinami, kjer živijo, in več kot pol milijona javnih prostorov, ki so jih razporejali v 20 najizrazitejših kategorij. Model so pripravili tako, da se je na koncu povsem ujemal z dejanskim razvojem okužb v družbi.
"Naš model omogoča, da lahko testiramo različne scenarije sproščanja ukrepov. Kaj bi se zgodilo, če bi restavracijo odprli na 50 odstotkov kapacitete? Tukaj je zelo pomembna stvar ta, da ne govorimo o popolnem zaprtju ali odprtju, ampak da lahko ukrepe uvedemo tudi nekje vmes. Izračunali smo, da če bi odprli lokacije na 20 odstotkov njihove največje kapacitete, bi lahko na tak način ustavili 80 odstotkov okužb, hkrati pa bi te lokacije izgubile približno 40 odstotkov obiskovalcev."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Jure Leskovec, profesor na ameriški univerzi Stanford, je ta teden z objavo v reviji Nature požel veliko zanimanja ameriških medijev. Z ekipo so se pozno spomladi lotili preučevanja vsakdanjih potovalnih navad približno več milijonov Američanov in ugotovili, da naši vsakodnevni premiki od doma v trgovine, restavracije in tako naprej zelo pomembno pripomorejo k širjenju okužb.
Raziskovalna ekipa Jureta Leskovca, ki so jo ob podatkovnih znanstvenikih sestavljali še epidemiologi in sociologi, je v raziskavi uporabila anonimizirane in agregirane podatke o lokacijah mobilnih telefonov, ki se nanašajo na dnevno gibanje sto milijonov ljudi v desetih največjih ameriških mestih. Pri tem so se opirali na podatke o gibanju ljudi med marcem in majem med soseščinami, kjer živijo, in več kot pol milijona javnih prostorov, ki so jih razporejali v 20 najizrazitejših kategorij. Model so pripravili tako, da se je na koncu povsem ujemal z dejanskim razvojem okužb v družbi.
"Naš model omogoča, da lahko testiramo različne scenarije sproščanja ukrepov. Kaj bi se zgodilo, če bi restavracijo odprli na 50 odstotkov kapacitete? Tukaj je zelo pomembna stvar ta, da ne govorimo o popolnem zaprtju ali odprtju, ampak da lahko ukrepe uvedemo tudi nekje vmes. Izračunali smo, da če bi odprli lokacije na 20 odstotkov njihove največje kapacitete, bi lahko na tak način ustavili 80 odstotkov okužb, hkrati pa bi te lokacije izgubile približno 40 odstotkov obiskovalcev."
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov