Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Jure Leskovec, profesor na ameriški univerzi Stanford, je ta teden z objavo v reviji Nature požel veliko zanimanja ameriških medijev. Z ekipo so se pozno spomladi lotili preučevanja vsakdanjih potovalnih navad približno več milijonov Američanov in ugotovili, da naši vsakodnevni premiki od doma v trgovine, restavracije in tako naprej zelo pomembno pripomorejo k širjenju okužb.
Raziskovalna ekipa Jureta Leskovca, ki so jo ob podatkovnih znanstvenikih sestavljali še epidemiologi in sociologi, je v raziskavi uporabila anonimizirane in agregirane podatke o lokacijah mobilnih telefonov, ki se nanašajo na dnevno gibanje sto milijonov ljudi v desetih največjih ameriških mestih. Pri tem so se opirali na podatke o gibanju ljudi med marcem in majem med soseščinami, kjer živijo, in več kot pol milijona javnih prostorov, ki so jih razporejali v 20 najizrazitejših kategorij. Model so pripravili tako, da se je na koncu povsem ujemal z dejanskim razvojem okužb v družbi.
"Naš model omogoča, da lahko testiramo različne scenarije sproščanja ukrepov. Kaj bi se zgodilo, če bi restavracijo odprli na 50 odstotkov kapacitete? Tukaj je zelo pomembna stvar ta, da ne govorimo o popolnem zaprtju ali odprtju, ampak da lahko ukrepe uvedemo tudi nekje vmes. Izračunali smo, da če bi odprli lokacije na 20 odstotkov njihove največje kapacitete, bi lahko na tak način ustavili 80 odstotkov okužb, hkrati pa bi te lokacije izgubile približno 40 odstotkov obiskovalcev."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Jure Leskovec, profesor na ameriški univerzi Stanford, je ta teden z objavo v reviji Nature požel veliko zanimanja ameriških medijev. Z ekipo so se pozno spomladi lotili preučevanja vsakdanjih potovalnih navad približno več milijonov Američanov in ugotovili, da naši vsakodnevni premiki od doma v trgovine, restavracije in tako naprej zelo pomembno pripomorejo k širjenju okužb.
Raziskovalna ekipa Jureta Leskovca, ki so jo ob podatkovnih znanstvenikih sestavljali še epidemiologi in sociologi, je v raziskavi uporabila anonimizirane in agregirane podatke o lokacijah mobilnih telefonov, ki se nanašajo na dnevno gibanje sto milijonov ljudi v desetih največjih ameriških mestih. Pri tem so se opirali na podatke o gibanju ljudi med marcem in majem med soseščinami, kjer živijo, in več kot pol milijona javnih prostorov, ki so jih razporejali v 20 najizrazitejših kategorij. Model so pripravili tako, da se je na koncu povsem ujemal z dejanskim razvojem okužb v družbi.
"Naš model omogoča, da lahko testiramo različne scenarije sproščanja ukrepov. Kaj bi se zgodilo, če bi restavracijo odprli na 50 odstotkov kapacitete? Tukaj je zelo pomembna stvar ta, da ne govorimo o popolnem zaprtju ali odprtju, ampak da lahko ukrepe uvedemo tudi nekje vmes. Izračunali smo, da če bi odprli lokacije na 20 odstotkov njihove največje kapacitete, bi lahko na tak način ustavili 80 odstotkov okužb, hkrati pa bi te lokacije izgubile približno 40 odstotkov obiskovalcev."
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov