Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?
"Od zgodbe o uspehu do katastrofe: Kaj se lahko iz tega naučimo?" To je naslov strokovnega članka, ki so ga na podlagi zelo podrobne študije pripravili na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Članek je objavljen na portalu Sledilnika Covid-19, v njem pa avtorji podrobno analizirajo, kaj je pri spopadu z epidemijo v Sloveniji šlo narobe. V prvem valu smo bili ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra lani pa smo zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19. To se že in se še bo močno odražalo na presežni umrljivosti, ugotavljajo avtorji.
V pogovoru z dr. Nino Ružić Gorenjec podrobno analiziramo ukrepe v zadnjih mesecih, izpostavljamo preveliko mobilnost v drugem valu, predvsem na račun delovanja gospodarstva in premajhnega deleža dela na daljavo. Zakaj omejitev gibanja na občine in regije nima bistvenega vpliva na obvladovanje epidemije in zakaj je ključno sledenje stikom, tudi izdajanje karantenskih odločb.
"V prvem valu smo zelo hitro reagirali, to zdaj ni več mogoče. V drugem valu smo reagirali pozno, ker smo iskali pravi časovni trenutek. Morda je smiselna vmesna strategija, ki bi ves čas zavirala mobilnost in širjenje okužb. Ko malo zamudimo z ukrepi, nas to potem lovi zelo dolgo časa."
Kaj bo prineslo postopno sproščanje ukrepov in ponovno odpiranje šol in vrtcev. Katerih napak nikakor ne smemo ponoviti? Kako lahko od katastrofe ponovno postanemo zgodba o uspehu?
"Ukrepe smo v drugem valu sprejeli nekoliko prepozno. Trenutno imamo slabšo epidemiološko sliko kot oktobra lani, ko so ukrepi paketno stopili v veljavo. Torej nikakor nismo na boljšem kot takrat, sicer je v zadnjih dneh opaziti manjši upad okužb, ampak dejstvo je, da hodimo po tankem ledu. Dejstvo je tudi, da ukrepi trajajo že tako dolgo, da je logično iskanje načinov sproščanja. A zavedati se moramo, da se bo z vsakim sproščanjem povečala mobilnosti in z njo število stikov. Zdaj je še bolj pomembno, da se upoštevajo ostali ukrepi, ki ob stiku preprečijo prenos okužbe."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?
"Od zgodbe o uspehu do katastrofe: Kaj se lahko iz tega naučimo?" To je naslov strokovnega članka, ki so ga na podlagi zelo podrobne študije pripravili na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Članek je objavljen na portalu Sledilnika Covid-19, v njem pa avtorji podrobno analizirajo, kaj je pri spopadu z epidemijo v Sloveniji šlo narobe. V prvem valu smo bili ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra lani pa smo zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19. To se že in se še bo močno odražalo na presežni umrljivosti, ugotavljajo avtorji.
V pogovoru z dr. Nino Ružić Gorenjec podrobno analiziramo ukrepe v zadnjih mesecih, izpostavljamo preveliko mobilnost v drugem valu, predvsem na račun delovanja gospodarstva in premajhnega deleža dela na daljavo. Zakaj omejitev gibanja na občine in regije nima bistvenega vpliva na obvladovanje epidemije in zakaj je ključno sledenje stikom, tudi izdajanje karantenskih odločb.
"V prvem valu smo zelo hitro reagirali, to zdaj ni več mogoče. V drugem valu smo reagirali pozno, ker smo iskali pravi časovni trenutek. Morda je smiselna vmesna strategija, ki bi ves čas zavirala mobilnost in širjenje okužb. Ko malo zamudimo z ukrepi, nas to potem lovi zelo dolgo časa."
Kaj bo prineslo postopno sproščanje ukrepov in ponovno odpiranje šol in vrtcev. Katerih napak nikakor ne smemo ponoviti? Kako lahko od katastrofe ponovno postanemo zgodba o uspehu?
"Ukrepe smo v drugem valu sprejeli nekoliko prepozno. Trenutno imamo slabšo epidemiološko sliko kot oktobra lani, ko so ukrepi paketno stopili v veljavo. Torej nikakor nismo na boljšem kot takrat, sicer je v zadnjih dneh opaziti manjši upad okužb, ampak dejstvo je, da hodimo po tankem ledu. Dejstvo je tudi, da ukrepi trajajo že tako dolgo, da je logično iskanje načinov sproščanja. A zavedati se moramo, da se bo z vsakim sproščanjem povečala mobilnosti in z njo število stikov. Zdaj je še bolj pomembno, da se upoštevajo ostali ukrepi, ki ob stiku preprečijo prenos okužbe."
Neveljaven email naslov