Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.

Lani marca je začel delovati Klicni center za informacije o koronavirusu. Dr. Mojca Matičič, ki vodi klicni center, pravi, da je bila ključna značilnost prvih mesecev delovanja ta, da so najprej morali splavati v neznanem, potem pa so v tem neznanem znali kar dobro plavati. Ves čas so se trudili, da so pridobivali nove informacije, opazovali aktualna stanja in dajali pobude.

"Klicni center je bil že lani spomladi odraz dogajanja v državi. Že število klicev nam je napovedovalo, da se nekaj hudega in resnega dogaja v državi."

Vprašanja, ki jih klicatelji prejmejo, nikoli niso preprosta, ampak so kompleksna.

"Delovanje klicnega centra je unikatno. Sproti se je oblikovala njegova vsebina. Na začetku so prevladovala medicinska vprašanja, ki so postala vpeta v vsakodnevno življenje. Danes smo multipraktiki. V drugem valu imamo v petih mesecih 85.000 klicev, in samo petina je čisto medicinskih vprašanj, druga pa so povezana."

Med vprašanji se v zadnjih mesecih zagotovo pojavljajo tudi dileme o cepivih. Mnenja so zelo različna, naklonjenost do cepljenja tudi, ampak zanimivo je, da so tudi tisti, ki bi se radi cepili, odklonilni do nekaterih vrst cepiv. Najbolj negativen je odnos do cepiva AstraZenece, kar Matičičeva povezuje s tem, da si ljudje vedno najbolj zapomnimo prvo informacijo o čem novem, prva informacija o tem cepivu pa v primerjavi s preostalima cepivoma ni bila najbolj spodbudna. 

Na Škotskem so naredili raziskavo iz resničnega življenja, kjer so v dveh mesecih precepili 21 odstotkov populacije, uporabili pa so dve vrsti cepiv. Približno 500.000 ljudi so cepili s cepivom AstraZenece, približno 600.000 pa s cepivom podjetja Pfizer. Po primerjalni študiji so ugotovili, da so podatki obeh cepiv izredno primerljivi.

"Osnovni cilj prvega cepljenja je reševanje življenj, preprečevanje hudih oblik bolezni."