Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi Paola Terragnolija, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji?
"Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli.
Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno.
"Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi Paola Terragnolija, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji?
"Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli.
Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno.
"Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."
V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.
Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.
Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.
Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo
Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo
Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain
Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki
Neveljaven email naslov