Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni.
Septembrska reportaža z Danske: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?
Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe.
Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske.
Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah."
"Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni.
Septembrska reportaža z Danske: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?
Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe.
Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske.
Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah."
"Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov