Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4668 epizod
4668 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2025, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in podpira ministrstvo za kmetijstvo, se je začel pred 11imi leti . Osnovna cilja projekta sta dva: ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in na drugi strani spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Izmed 68 prijav, ki so prispele na razpis, se je v končni izbor skozi vse kriterije prebilo 8 podjetij oz. inovativnih izdelkov. Letos so nagrade prejeli Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave.
Letošnje zimske počitnice bodo za več kot 276 tisoč slovenskih učencev priložnost za uživanje. Nekatere družine se odločajo za smučanje in zimsko idilo, druge pa iščejo sončne kraje s poletnimi temepraturami. Krajši počitniški oddihi postajajo vse bolj priljubljeni, saj družine izbirajo cenovno ugodne možnosti. Kljub dvigom cen pa Slovenci še vedno cenijo pomen počitnic, saj se zavedajo, da je kakovosten čas s svojimi najbližnjimi neprecenljiv.
Tako generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije Andrea Celeste Saulo, ki je na obisku v Sloveniji, odgovarja na vprašanje o napovedovanju večje fleksibilnosti podnebnih ukrepov. Izstopa Združenih držav Amerike iz mednarodnih podnebnih pogajanj ne komentira, poudarja pa, da velika večina sveta še naprej ostaja zavezana ciljem pariškega sporazuma o ohranitvi segrevanja ozračja pod mejo stopinje in pol.
Slovenija je država brez stekline, kar je posledica dolgotrajnega zatiranja te bolezni. Se pa v vzhodni Evropi med lisicami širi silvatična, torej gozdna steklina, zato si Slovenija ne more privoščiti necepljene populacije psov. Trenutno stanje je predstavil Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.
Dogajanje okoli prihodnosti športne kariere Luke Dončiča je zadnjih 24 ur glavna športna novica svetovnih medijev. Nikoli v zgodovini NBA lige se še ni zgodil klubska menjava igralcev, kakršna se je zgodila med Dallas Mavericksi in Los Angeles Lakersi. Še najbolj pa se zdi zanimivo to, da zanjo skoraj ni vedel nihče. Neuradno niti sam Luka. Več o marketinškem in promocijskem vidiku strokovanjak za športni marketing Tomaž Ambrožič.
Kateri so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mladi slepi in slabovidni pri vključevanju v družbo ter zaposlovanju? S temi izzivi se spopada mednarodni projekt Youth IMPACT: Integracija mladih in motivacija za pozitivne dosežke in krepitev zmogljivosti organizacij, pri katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. O tem, kaj omenjeni projekt prinaša mladim slepim in slabovidnim, pa v prispevku Petre Medved.
Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja. Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini. S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave. Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Ljubljanski univerzitetni klinični center je v sodelovanju z univerzama v Ljubljani in Mariboru ter Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost in Evropsko skupnostjo zagnal Slovenski referenčni genomski projekt. Da bi bolje razumeli genetske značilnosti slovenske populacije, bodo predvidoma do jeseni sekvencirali genome več 100 prostovoljcev. Raziskovalci bodo v okviru projekta odkrivali potencialna tveganja za različne bolezni, ki se jih da zdraviti ali preprečiti.
Današnji četrtek ni le v znamenju požara, ki je zgodaj zjutraj izbruhnil v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, ampak tudi tragične letalske nesreče v Združenih državah Amerike, ki se je ponoči po našem času zgodila v bližini v Washingtona. V zraku sta trčila manjše ameriško potniško letalo s 64-imi ljudmi na krovu in vojaški helikopter, v katerem so bili trije vojaki. Po najnovejših podatkih so iz reke Potomac, v katero so strmoglavile razbitine obeh zrakoplovov, potegnili 19 trupel, preživelih pa več kot 300 reševalcev doslej ni našlo. Vzrok tragedije še ni znan, zakaj bi se lahko zgodila, pa smo se pogovarjali z nadzornim območnim kontrolorjem zračnega prometa in predsednikom Slovenskega združenja kontrolorjev zračnega prometa Markom Jarcem.
Stanovalce dijaškega doma na Poljanski v Ljubljani je navsezgodaj zbudil požar. Po trenutno znanih podatkih je poškodovanih enajst ljudi, trije huje. Petru Močniku so zjutraj dijaki opisali svojo izkušnjo. Foto: MMC RTV SLO
Šest ključnih zakonov kmetijskega ministrstva, ki so od ponedeljka že v javni obravnavi in eden, ki bo predvidoma prihodnji teden, te dni razburja predstavnike kmetov in lastnikov gozdov. Kmetijsko gozdarska zbornica, ki je največja nevladna stanovska organizacija kmetov, ni imela možnosti sodelovati v pripravi posodabljanja obsežnega svežnja zakonodaje, ki se tiče kmetijstva, hrane, krme, zdravja živali, kmetijskih zemljišč in gozdov. Prvi pregled obsežnih predlogov pa kaže, da bodo enomesečni roki za vlaganje konstruktivnih predlogov in pripomb prekratki, zato bodo predlagali podaljšanje. Trenutno najbolj odmeva predvidena reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja. Gre za prenos 330 kmetijskih svetovalcev in pripadajočih 11 mio evrov za njihovo delo iz kmetijsko gozdarske zbornice na nov organ v sestavi kmetijskega ministrstva Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. Več v prispevku Jernejke Drolec.
80 odstotkov redkih bolezni je genetskega izvora, vendar pa je zdravljenje z gensko terapijo v Sloveniji zelo okrnjeno. Zdravljenje, ki bi bolnikom pomagalo, je velikokrat možno le v Ameriki in je zelo drago – cene genskih zdravil se gibljejo od enega do štiri milijonov evrov. Zato v Društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan državo spodbujajo, da ta zagotovi financiranje zdravljenja z genskimi zdravili. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Ob začetku leta smo spremljali pravno bitko med ameriškim vrhovnim sodiščem in družbenim omrežjem TikTok, ki bi moral v državi čez lužo že ugasniti luč. O problematičnosti TikToka za ameriško vlado zaradi domnevnih kitajskih groženj smo se pogovarjali s strokovnjakom Jako Repanškom.
Srbski premier Miloš Vučević je odstopil, potem ko je bilo v nočnem napadu na študente v Novem Sadu huje poškodovano dekle. Odstop je danes napovedal tudi novosadski župan Milan Đurić. Vučević je o odstopu že obvestil predsednika Aleksandra Vučića, ki je včeraj napovedal rekonstrukcijo vlade. Študenti, ki so od včeraj množično blokirali največje prometno vozlišče v Beogradu, so se po 24-ih urah vztrajanja umaknili. Dogajanje v Srbiji za Prvi program komentira dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.
Boris Peric je direktor družbe KB in gospodarstvenik, ki pozna razmere na obeh straneh meje. Pravi, da bo gospodarski standard v Sloveniji boljši kot v Italiji. Verjame, da bo Evropska prestolnica kulture pustila trajne pozitivne učinke. Nataša Uršič pa se je pogovarjala tudi z namestnikom direktorice EZTS Tomažem Konradom, ki je povedal, da so različni evropski projekti v višini 25-ih milijonov evrov na čezmejnem območju prebivalcem prinesli zelo konkretne projekte.
Družina Kosič je dobro poznana na obeh straneh meje, njihove trgovine s čevlji in športno opremo imajo 77 let dolgo tradicijo, obiskujejo jih denimo tudi kupci iz drugih krajev, ki niso v bližini meje. Prvo trgovino je leta 1948 odprl Benedikt Kosič. Leta 1964 jo je prevzel njegov sin Andrej Kosič, danes v trgovinah delajo njegovi otroci, torej že tretja generacija. Ker pa časi za male trgovce niso rožnati, si bo četrta generacija znane družine verjetno poiskala drugačno zaposlitev.
Korenine Kulturnega centra Lojze Bratuž segajo v čas takoj po drugi svetovni vojni, ko je slovenske duhovnike v Gorici skrbelo, da bi Slovenci na italijanski strani ostali brez središča, kjer bi se lahko zbirali in gojili slovenski jezik in kulturo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je tako potekala akcija zbiranja denarja, prošnje za prostovoljne prispevke so šle po celem svetu. Leta 1962 je bil z zbranimi sredstvi odprt Katoliški dom in v njem so 30 let potekale različne kulturne prireditve, zborovska in gledališka dejavnost. V 90-ih je bil dom obnovljen in preimenovan v Kulturni center Lojze Bratuž. Lojze Bratuž je bil glasbenik, zborovodja in simbol trpljenja Slovencev na Goriškem v času fašizma. Fašisti so sumili, da širi slovenski jezik, ki je bil prepovedan in prisilili so ga, da je spil mešanico strojnega olja in bencina ter po dvomesečnem trpljenju umrl. Kulturni center Lojze Bratuž nam je predstavila Franka Žgavec, predsednica centra.
Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.
Slov.I.K je organizacija, ki deluje v čezmejnem prostoru in Slovence povezuje predvsem na področju izobraževanja, podjetništva in razvoja kompetenc mladih. Letos konzorcij praznuje 20 let obstoja, njegovo delovanje so predstavile predsednica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Martina Budin, znanstvena direktorica organizacije Mateja Milost, ter dijakinja in udeleženka enega od slovikovih programov Malina Dolhar.
Šolski center s slovenskim učnim jezikom v Gorici je že dolga leta odličen pokazatelj čezmejnega življenja na Goriškem. Obiskujejo ga dijaki iz Slovenije, zamejski Slovenci in dijaki iz Italije. Kako razmišljajo dijaki, v katerem jeziku sanjajo, kako se soočajo z identiteto, kulturo in jezikom, če so rojeni v mešanem zakonu ter kateri razlogi so pretehtali, da so se vpisali v slovensko šolo?
Neveljaven email naslov