Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
241 epizod
241 epizod
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Nadaljujemo z raziskovanjem etimološkega izvora poimenovanj za poklice. Danes se sprašujemo, od kod je k nam prišel trgovec. Prisluhnite študentom slovenistike!
Etimološki izvor besed nas velikokrat preseneti in razkrije njihovo zanimivo jezikovno preteklost. Nekaj naslednjih rubrik namenjamo izvoru poimenovanj za poklice. Danes bomo slišali, od kod je v naš jezik prišla beseda 'odvetnik'.
Nadaljujemo z brskanjem po etimološkem izvoru besed za oblačila, kot so pulover, pižama in kavbojke. Kakor vedno, v družbi z mladimi slovenisti FHŠ UP.
Kotiček za jeziček vstopa v svet etimologije, jezikovne vede, ki razlaga izvor besed.
Tokrat nas naši študentje peljejo v svet prevajanja. Ustavili se bodo pri eni najbolj znanih pravljic, Ostržku, ki jo je leta 1883 napisal italijanski pisatelj Carlo Collodi. Od Pinocchia, kakor se pravljica imenuje v izvirniku, do slovenskega Ostržka je bila dolga pot.
V dneh pred kulturnim praznikom ne razmišljamo le o Prešernovi nagradi, ampak tudi o drugih priznanjih in listinah, kot sta npr. nagrada Srečko Kosovel ali listina Bojana Adamiča ... Pri poimenovanjih nas marsikdaj zmede raba sklona imena. Je pravilna raba 'nagrada Srečka Kosovela' ali 'nagrada Srečko Kosovel'? Ali lastno ime, ki je del imena nagrade, sklanjamo ali ne?
V današnji rubriki bomo reševali jezikovne dileme, povezane s prislovi kam/kod in tja/tam. Kam greš, kod hodiš ... tja grem, tam bom hodil ... Čeprav se ti prislovi pojavljajo v podobnem besednem okolju, njihovi pomeni niso povsem enaki. Uporabljamo jih v različnih položajih. Prisluhnimo, kdaj in na kakšen način
Presledek pri zapisovanju se nam ne zdi nič posebnega, pa vendar ima pomembno vlogo pri ločevanju pomena. Nekatere besede so si, glede na to, ali so napisane skupaj ali narazen, pomensko popolnoma različne: nakup ali na kup, poceni ali po ceni, vred ali v red ...itn. Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
Danes že gledamo proti novim jezikovnim dilemam: kako tvorimo svojilne pridevnike iz imen moškega spola, ki se končajo s črko a? Jaka, Aljoša, Miha, Kafka, Škufca ... to je le nekaj znanih imen in priimkov, ki se končajo na -a. Kako iz njih tvorimo svojilni pridevnik? Prisluhnite študentom FHŠ UP.
Ste se že kdaj borili kot lev? Ste si kdaj prisvojili levji delež? Uganili ste, tokratni jezikovni kotiček je namenjen frazemom, povezanim z levom! Naslednje minute prepuščamo študentom slovenistike FHŠ UP!
Danes nas študentje peljejo v pasjo družbo in razkrivajo frazeme, povezane s psom. Biti lačen kot pes, počutiti se prav pasje, gledati se kot pes in mačka ... Nič od povedanega ne prinaša dobrega razpoloženja. Zakaj je tako, nam zdaj razložijo naši mladi jezikoslovci.
Vas je že kdaj kdo gledal kot sova? Morda kot čuk? Zakaj nas bolščeč pogled spominja na to žival? V naslednjih minutah nam frazem razložijo študenti FHŠ UP!
Vam je že kdo naredil medvedjo uslugo? Se vam je kdaj zazdelo, da ste zaščiteni kot medved? Medvedi in njihove navade so navdihnili številne frazeme, ki so postali del naše vsakdanje komunikacije. V naslednjih minutah vam jih bodo razložili naši mladi jezikoslovci!
Mačke niso le hišni ljubljenčki, ampak tudi zelo pogosto uporabljena tema frazemov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Več o mačjem kašlju, hoji okrog vrele kaše, prenašanju mačjih mladičev in drugih mačjih zanimivostih - študentje FHŠ UP!
Tokrat se spuščamo v svet frazemov, ki vključujejo besedi čebela in čebelnjak. Od pridnih čebelic do vrveža v čebelnjaku nas, kakor vedno, popeljejo študentje FHŠ UP!
Čeprav so mravlje, posebno faraonke, za marsikoga prava hišna nadloga, imajo frazemi, povezani s temi malimi živalicami, vedno pozitiven pomen. Tako pravijo tudi naši mladi jezikoslovci
Veliko frazemov je povezanih s psom in večinoma ne pomenijo nič dobrega. Zakaj je tako, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
V prvem nizu letošnjih jezikovnih tematik vam naši študentje ponujajo razlage frazemov, ki so povezani z živalmi. Danes vstopamo v kokošnjak, kjer se zlahka zgodi, da vas 'koklja brcne'.
Kotiček za jeziček je naša stalna radijska rubrika, ki jo že deset let pripravljajo študenti in študentke Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pod vodstvom mentoric z Oddelka za slovenistiko in radijske lektorice. Študenti skušajo na enostaven način poslušalcem razložiti različne zagate, ki se pojavijo pri jezikovni rabi (pravopisne, slovnične, pravorečne, pomenske, skladenjske, frazeološke …). Rubrika predstavlja lep primer popularizacije znanosti med splošno javnostjo. Za študente pa je pomembna, ker si pridobivajo izkušnje, ki jih bodo lahko uspešno uporabili pri kasnejšem poklicnem delovanju. Radijska rubrika je leta 2018 prejela priznanje prometej znanosti, ki ga od leta 2003 podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Ob jubileju rubrike je Nataša Benčič v studio povabila mentorice: doc. dr. Klaro Šumenjak, doc. dr. Jano Volk in doc. dr. Vladko Tucovič Sturman. Pogovarjale so se o prvih korakih Kotička, o delu s študenti, pogostih jezikovnih spodrsljajih in še marsičem. Vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov